Page 46 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 46
RAZPRAVE, [TUDIJE
Nobene besede torej, da bi Trubar ne bil znal grško: prevod je
narejen po grščini, pravi, tekstni vir je izdaja Erazma Roterdamskega
[Basel 1516], interpretacijska pomoč so Erazmove opombe, prevodna
pomoč pa latinski, nemški in italijanski prevod ali prevodi. Trubarjev
tržaški mentor in zaščitnik Bonomo si je z Erazmom dopisoval,
in že v Trstu si je Trubar lahko izpilil znanje grščine; v Trstu se je
dovolj naučil italijanščine, da se je mogel ob prevajanju Evangelija po
Mateju posvetovati z Vergerijem o morebitnih finesah italijanskega
prevoda; nemščina mu tudi ni bila problem. Lahko je imel probleme
s hebrejščino, toda ti na prevod NT in tukajšnjega evangelija niso
bistveno vplivali.
6. Tretje opozorilo je poziv k dograjevanju prevoda, zlasti k od
pravljanju napak v prevodu in interpretativnih spodrsljajev. Tudi če
je Trubar, kot je zapisal 1550, k animu starimu vom Slovencom naprej
postavlen, to ne pomeni, da ni njen notranji član, v organskem sožitju
z gmajno; zato pravi: od te prave stare kerščanske Cerque oli gmajne, katera
tiga suiga praviga Pastyrja Jezusa Kristusa Synu Božyga Štymo posluša, To
vero inu ta leben po’vukih tih Prerokov inu Jogrov pela inu derži, se mi ne
hočmo z’nobeno ričjo, nihdar ločiti. Zato izroča pričujoči prevod v pregled
in presojo (rezgledati inu soditi) intelektualnemu delu gmajne: Vsem prov
vučenim, zastopnim Kerščenikom. Dvakrat ponavlja, da če beroč najdejo
ali zagledajo kaj kriviga oli nezastopniga, naj na to takoj opozore, da bo
prevod mogoče izboljšati, kar bo potem Bogu na čast inu iz tega nega
Cerqui velik prid pride. Zakaj prevajanje biblije je zelo zahtevna stvar.
Mi dobru na sebi počutimo de h’takimu vissokimu dellu smo šibki inu nekar
zadosti. Toda začeti je bilo treba, in mi smo le-tu s’teim vupanem začelli,
de Bug za nami skoraj druge obudi, kir bodo le-tu naše dellu popravili, Bogu
na’čast inu vsimu kerščanstvu h’dobrimu dokonali. Trubar sam je prevedel
ves Novi testament, Dalmatin iz naslednje generacije pa je skoraj
trideset let po Trubarjevem začetku, leta 1584, postavil prevodni vrh
protestantizma s celotno biblijo. Sistematično so Trubar in njegovi
ustvarili zadostno kritično maso zastopnih in prov vučenih kerščenikov,
tako da lahko od semena, ki so ga sejali, naprej sejemo in žanjemo
do današnjih dni.
Enota 7 je teološko navodilo za branje: … prossite z’nami Gospudi
Boga za ta dar svetiga Duha, de mi Jezusa Kristusa […] prov spoznamo inu
44
Nobene besede torej, da bi Trubar ne bil znal grško: prevod je
narejen po grščini, pravi, tekstni vir je izdaja Erazma Roterdamskega
[Basel 1516], interpretacijska pomoč so Erazmove opombe, prevodna
pomoč pa latinski, nemški in italijanski prevod ali prevodi. Trubarjev
tržaški mentor in zaščitnik Bonomo si je z Erazmom dopisoval,
in že v Trstu si je Trubar lahko izpilil znanje grščine; v Trstu se je
dovolj naučil italijanščine, da se je mogel ob prevajanju Evangelija po
Mateju posvetovati z Vergerijem o morebitnih finesah italijanskega
prevoda; nemščina mu tudi ni bila problem. Lahko je imel probleme
s hebrejščino, toda ti na prevod NT in tukajšnjega evangelija niso
bistveno vplivali.
6. Tretje opozorilo je poziv k dograjevanju prevoda, zlasti k od
pravljanju napak v prevodu in interpretativnih spodrsljajev. Tudi če
je Trubar, kot je zapisal 1550, k animu starimu vom Slovencom naprej
postavlen, to ne pomeni, da ni njen notranji član, v organskem sožitju
z gmajno; zato pravi: od te prave stare kerščanske Cerque oli gmajne, katera
tiga suiga praviga Pastyrja Jezusa Kristusa Synu Božyga Štymo posluša, To
vero inu ta leben po’vukih tih Prerokov inu Jogrov pela inu derži, se mi ne
hočmo z’nobeno ričjo, nihdar ločiti. Zato izroča pričujoči prevod v pregled
in presojo (rezgledati inu soditi) intelektualnemu delu gmajne: Vsem prov
vučenim, zastopnim Kerščenikom. Dvakrat ponavlja, da če beroč najdejo
ali zagledajo kaj kriviga oli nezastopniga, naj na to takoj opozore, da bo
prevod mogoče izboljšati, kar bo potem Bogu na čast inu iz tega nega
Cerqui velik prid pride. Zakaj prevajanje biblije je zelo zahtevna stvar.
Mi dobru na sebi počutimo de h’takimu vissokimu dellu smo šibki inu nekar
zadosti. Toda začeti je bilo treba, in mi smo le-tu s’teim vupanem začelli,
de Bug za nami skoraj druge obudi, kir bodo le-tu naše dellu popravili, Bogu
na’čast inu vsimu kerščanstvu h’dobrimu dokonali. Trubar sam je prevedel
ves Novi testament, Dalmatin iz naslednje generacije pa je skoraj
trideset let po Trubarjevem začetku, leta 1584, postavil prevodni vrh
protestantizma s celotno biblijo. Sistematično so Trubar in njegovi
ustvarili zadostno kritično maso zastopnih in prov vučenih kerščenikov,
tako da lahko od semena, ki so ga sejali, naprej sejemo in žanjemo
do današnjih dni.
Enota 7 je teološko navodilo za branje: … prossite z’nami Gospudi
Boga za ta dar svetiga Duha, de mi Jezusa Kristusa […] prov spoznamo inu
44
