Page 16 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 16
RAZPRAVE, [TUDIJE
Odrazi zgoraj omenjenih temeljnih perspektiv na razmerje med
človekom, Bogom in časom (večnostjo) imajo v evropski kulturi
novega veka ravno tako veliko težo in domet, kot so številni, vso skalo
občutij – od groze nad samotno samostojnostjo posamičnikovega
eksistiranja v svetu do upanja v milost Božjo – pa more komaj kateri
jezikovni instrument zajeti bolj prožno in plastično, v vseh legah in
tonalitetah, kot je to v 16. stoletju (vsaj za Slovence) storila prote
stantska cerkvena pesem.
Slovstvo v slovenskem jeziku do Trubarjevega nastopa in prote
stantske književne akcije ni imelo kaj prida izdiferenciranih bese
dilnih tipov, kajti repertorij se je zaradi predvsem ustne rabe sloven
ščine omejeval ponavadi le na najsplošnejše verske obrazce (molitve,
spovedne obrazce), pridigo, tu in tam še na cerkveno pesem v slo
venskem jeziku, proti koncu 15. stoletja pa še na cerkvenoupravna
besedila (Černjejski rokopis) in na posamezne tekste, potrebne za
urejanje pravnih razmerij v deželnoknežjih mestih (npr. štiri prisege
mesta Kranja). Temu se je ob zori slovenske tiskane besede pridružila
še poglavitna zadrega gmotne narave. Sredstva, s katerimi so notra
njeavstrijski protestantski deželni stanovi, posamezniki in nemška
mesta (ter ob posebnih priložnostih tudi plemstvo) oskrbovali tisk
slovenske knjige, namreč niso bila neomejena in tudi ne primerljiva
z viri, ki so jih imeli pri širjenju svojih zamisli na razpolago nemški
protestanti »pravoverne« augsburške veroizpovedi.14 Zaradi skromne
slovstvene tradicije in omejenih virov – Trubarjeva pisma so polna
vsakovrstnih prošenj in argumentacijskih manevrov, ki bi priskrbeli
za tisk prepotrebni denar – so bile knjige, ki jih je med bralce pošiljala
14 Tisk, scriptura nuova, kot so ga imenovali humanisti, je postal v 16. stoletju glavno
propagandno orodje in orožje. Sam začetnik reformacije je imel celo v skromnem
Wittenbergu, ki je bil ob njegovem prihodu leta 1511 bolj vas kot mesto, na voljo
tiskarski delavnici Johanna Grunenbergerja in Michaela Lotterja (slednjega je
Luther zelo cenil in pri njem natisnil celo tako pomembno delo, kot je bilo Das
Newe Testament Deutzsch, Wittenberg 1522), tiske pa je z lesorezi sproti oskrbovala
delavnica Lucasa Cranacha st., ki je bil Luthrov boter. Slovenski protestanti so v
nasprotju s tem s težavami tiskali pri raznih tiskarjih na Nemškem, tiskarna, ki
jo je Janž Mandelc 1575 po Dalmatinovem in Khislovem prizadevanju postavil na
noge v Ljubljani, pa se je obdržala komajda pet let, toda dala med ljudi 26 tiskov,
med njimi tudi 9 slovenskih.
16
Odrazi zgoraj omenjenih temeljnih perspektiv na razmerje med
človekom, Bogom in časom (večnostjo) imajo v evropski kulturi
novega veka ravno tako veliko težo in domet, kot so številni, vso skalo
občutij – od groze nad samotno samostojnostjo posamičnikovega
eksistiranja v svetu do upanja v milost Božjo – pa more komaj kateri
jezikovni instrument zajeti bolj prožno in plastično, v vseh legah in
tonalitetah, kot je to v 16. stoletju (vsaj za Slovence) storila prote
stantska cerkvena pesem.
Slovstvo v slovenskem jeziku do Trubarjevega nastopa in prote
stantske književne akcije ni imelo kaj prida izdiferenciranih bese
dilnih tipov, kajti repertorij se je zaradi predvsem ustne rabe sloven
ščine omejeval ponavadi le na najsplošnejše verske obrazce (molitve,
spovedne obrazce), pridigo, tu in tam še na cerkveno pesem v slo
venskem jeziku, proti koncu 15. stoletja pa še na cerkvenoupravna
besedila (Černjejski rokopis) in na posamezne tekste, potrebne za
urejanje pravnih razmerij v deželnoknežjih mestih (npr. štiri prisege
mesta Kranja). Temu se je ob zori slovenske tiskane besede pridružila
še poglavitna zadrega gmotne narave. Sredstva, s katerimi so notra
njeavstrijski protestantski deželni stanovi, posamezniki in nemška
mesta (ter ob posebnih priložnostih tudi plemstvo) oskrbovali tisk
slovenske knjige, namreč niso bila neomejena in tudi ne primerljiva
z viri, ki so jih imeli pri širjenju svojih zamisli na razpolago nemški
protestanti »pravoverne« augsburške veroizpovedi.14 Zaradi skromne
slovstvene tradicije in omejenih virov – Trubarjeva pisma so polna
vsakovrstnih prošenj in argumentacijskih manevrov, ki bi priskrbeli
za tisk prepotrebni denar – so bile knjige, ki jih je med bralce pošiljala
14 Tisk, scriptura nuova, kot so ga imenovali humanisti, je postal v 16. stoletju glavno
propagandno orodje in orožje. Sam začetnik reformacije je imel celo v skromnem
Wittenbergu, ki je bil ob njegovem prihodu leta 1511 bolj vas kot mesto, na voljo
tiskarski delavnici Johanna Grunenbergerja in Michaela Lotterja (slednjega je
Luther zelo cenil in pri njem natisnil celo tako pomembno delo, kot je bilo Das
Newe Testament Deutzsch, Wittenberg 1522), tiske pa je z lesorezi sproti oskrbovala
delavnica Lucasa Cranacha st., ki je bil Luthrov boter. Slovenski protestanti so v
nasprotju s tem s težavami tiskali pri raznih tiskarjih na Nemškem, tiskarna, ki
jo je Janž Mandelc 1575 po Dalmatinovem in Khislovem prizadevanju postavil na
noge v Ljubljani, pa se je obdržala komajda pet let, toda dala med ljudi 26 tiskov,
med njimi tudi 9 slovenskih.
16
