Page 131 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 131
VINCENC RAJ[P
Na deželnem zboru v Pragi leta 1541 so »lutrski stanovi avstrijskih
dednih dežel« prosili za »svobodno opravljanje verskih obredov (um
freie Religionsübung)«, prisoten pa je bil tudi predstavnik mesta
Radgona, medtem ko je bil ob poklonitvi cesarju Ferdinandu 1556
pri točki o verskih zadevah poleg predstavnika Radgone prisoten še
predstavnik Maribora.36 Vsaj za Ljubljano vemo, da je že pred letom
1530 obstajal krožek, ki je sprejemal reformacijske ideje Luthrove
smeri.
Plemstvo se je z reformacijskim gibanjem v državi seznanilo že
na državnih zborih, natančneje pa je protestantizem spoznavalo
na potovanjih in med začasnimi bivanji po Evropi. Tako je eden od
najpomembnejših podpornikov reformacije na Kranjskem Herbard
VIII. Auersperg, gospod na gradu Turjak blizu Ljubljane, sicer rojen
na Dunaju, preživel nekaj mladeniškega obdobja v deželi Cleve, kjer
se je seznanil s protestantizmom; nato ga je pospeševal tudi v svoji
deželi.37
Več jasnosti je lahko prinesla šele nova organizacija protestantskih
Cerkva. Kot vidimo na primeru protestantske Cerkve na Kranjskem,
je bilo vzpostavljanje izredno zapleteno. Deželni knez je organizaciji
nasprotoval, zakonsko podlago pa je imel v augsburškem verskem
miru »cuius regio eius religio« iz leta 1555. Organiziranja so se prvi
lotili kranjski stanovi, ko so leta 1560 poklicali Primoža Trubarja
v domovino in ga postavili za superintendenta. Trubar se je dobro
zavedal kočljivosti položaja protestantizma na Kranjskem (v Notranji
Avstriji), saj so bile dežele pod katoliškim knezom, ki se je opredelil
za katoliško Cerkev, zato je glede vabila prosil za nasvet württem
berške teologe ter württemberškega vojvodo in kralja Maksimili
jana.38 Vojvodi Krištofu je na primer pisal glede vabila kranjskih
deželnih stanov: »… dobri krščanski gospodje in deželani pa bi se
zaradi osnovanja prave vere morali podati v veliko nevarnost za svoje
imetje, življenje in koristi; tudi je ta moj poziv, ki so ga izdali kot
nižje oblasti proti volji in dovoljenju najvišjega, namreč v nasprotju
36 Winkelmann, JGPÖ 55, 1934, 104.
37 Miha Preinfalk, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana, 2005, 94.
38 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, pismo kralju Maksimilijanu 15. julija
1560, 68.
131
Na deželnem zboru v Pragi leta 1541 so »lutrski stanovi avstrijskih
dednih dežel« prosili za »svobodno opravljanje verskih obredov (um
freie Religionsübung)«, prisoten pa je bil tudi predstavnik mesta
Radgona, medtem ko je bil ob poklonitvi cesarju Ferdinandu 1556
pri točki o verskih zadevah poleg predstavnika Radgone prisoten še
predstavnik Maribora.36 Vsaj za Ljubljano vemo, da je že pred letom
1530 obstajal krožek, ki je sprejemal reformacijske ideje Luthrove
smeri.
Plemstvo se je z reformacijskim gibanjem v državi seznanilo že
na državnih zborih, natančneje pa je protestantizem spoznavalo
na potovanjih in med začasnimi bivanji po Evropi. Tako je eden od
najpomembnejših podpornikov reformacije na Kranjskem Herbard
VIII. Auersperg, gospod na gradu Turjak blizu Ljubljane, sicer rojen
na Dunaju, preživel nekaj mladeniškega obdobja v deželi Cleve, kjer
se je seznanil s protestantizmom; nato ga je pospeševal tudi v svoji
deželi.37
Več jasnosti je lahko prinesla šele nova organizacija protestantskih
Cerkva. Kot vidimo na primeru protestantske Cerkve na Kranjskem,
je bilo vzpostavljanje izredno zapleteno. Deželni knez je organizaciji
nasprotoval, zakonsko podlago pa je imel v augsburškem verskem
miru »cuius regio eius religio« iz leta 1555. Organiziranja so se prvi
lotili kranjski stanovi, ko so leta 1560 poklicali Primoža Trubarja
v domovino in ga postavili za superintendenta. Trubar se je dobro
zavedal kočljivosti položaja protestantizma na Kranjskem (v Notranji
Avstriji), saj so bile dežele pod katoliškim knezom, ki se je opredelil
za katoliško Cerkev, zato je glede vabila prosil za nasvet württem
berške teologe ter württemberškega vojvodo in kralja Maksimili
jana.38 Vojvodi Krištofu je na primer pisal glede vabila kranjskih
deželnih stanov: »… dobri krščanski gospodje in deželani pa bi se
zaradi osnovanja prave vere morali podati v veliko nevarnost za svoje
imetje, življenje in koristi; tudi je ta moj poziv, ki so ga izdali kot
nižje oblasti proti volji in dovoljenju najvišjega, namreč v nasprotju
36 Winkelmann, JGPÖ 55, 1934, 104.
37 Miha Preinfalk, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana, 2005, 94.
38 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, pismo kralju Maksimilijanu 15. julija
1560, 68.
131
