Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 132
RAZPRAVE, [TUDIJE
s svojim gospodom in deželnim knezom, da je, v nasprotju s samim
rimskocesarskim veličanstvom itd., ne samo nepravilen, temveč je tudi
izpodbiten, ali je tak poziv prav in v redu, ali se mu moram odzvati
in smem pri tem z božjo voljo in mirno vestjo življenje tvegati in
izgubiti.«39
Trubarjevi vrnitvi na Kranjsko je nasprotoval ljubljanski škof
Seebach, ki je Trubarja tudi zaslišal, vendar zaslišanje ni imelo nega
tivnih posledic. Trubar pa je bil deležen širše podpore, saj je knjige
na primer finančno podprl tudi prior kartuzije Bistra.40 Trubar se
ni omejeval le na Ljubljano, kjer je protestantom mestni svet dodelil
špitalsko cerkev, temveč je pridigal po deželi, odšel je celo v sosednjo
deželo Goriško.
Trubar je na Kranjskem organiziral protestantsko Cerkev z nem
škim in slovenskim jezikom, pridige so bile po potrebi v slovenskem
in nemškem jeziku. Z Articuli oli deili te prave stare vere kerszhanske,
priredbo augsburške, württemberške in saške veroizpovedi, je za
slovensko protestantsko Cerkev oblikoval osnovni verski nauk, s
Cerkovno ordningo pa tudi pravne in obredne temelje ter navodila
za ureditev šolstva. Leta 1563 je bila v Ljubljani ustanovljena prote
stantska stanovska šola.41 Šole so ustanavljali tudi v nekaterih farah
protestantske Cerkve, tako na primer v Škocjanu.42
Plemstvo je prevzelo tudi organizacijsko vlogo deželne prote
stantske Cerkve z vzdrževanjem predikantov. Posamezni plemiči so
nastavljali protestantske pridigarje na fare, kjer so imeli patronatske
pravice. Prednjačili so Auerspergi (Turjaški), ki so reformirali faro
Škocjan, najverjetneje v času Trubarjevega bivanja v Ljubljani leta
1563. V tej fari je bil pozneje župnik Jurij Dalmatin, ko je prevajal
Sveto pismo v slovenski jezik. Prav tako so protestantske duhovnike
nastavljali v fari Dolenjske Toplice. Herbard VIII. je imel možnost
39 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, pismo vojvodi Krištofu württemb erškemu,
13. julija, 65.
40 Jože Mlinarič, Kartuzija Bistra. Ljubljana 2001, 192.
41 Jože Ciperle, Nov položaj šole in pouka na Slovenskem v 16. stoletju. V: III. Trubarjev
zbornik (ured. Franc Jakopin), Ljubljana 1996, 142.
42 Vincenc Rajšp, Protireformacija na Kranjskem na primeru župnije Škocjan
pri Turjaku. V: Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich
1564–1628 (Hg. France Dolinar), Klagenfurt 1994, 203–210.
132
s svojim gospodom in deželnim knezom, da je, v nasprotju s samim
rimskocesarskim veličanstvom itd., ne samo nepravilen, temveč je tudi
izpodbiten, ali je tak poziv prav in v redu, ali se mu moram odzvati
in smem pri tem z božjo voljo in mirno vestjo življenje tvegati in
izgubiti.«39
Trubarjevi vrnitvi na Kranjsko je nasprotoval ljubljanski škof
Seebach, ki je Trubarja tudi zaslišal, vendar zaslišanje ni imelo nega
tivnih posledic. Trubar pa je bil deležen širše podpore, saj je knjige
na primer finančno podprl tudi prior kartuzije Bistra.40 Trubar se
ni omejeval le na Ljubljano, kjer je protestantom mestni svet dodelil
špitalsko cerkev, temveč je pridigal po deželi, odšel je celo v sosednjo
deželo Goriško.
Trubar je na Kranjskem organiziral protestantsko Cerkev z nem
škim in slovenskim jezikom, pridige so bile po potrebi v slovenskem
in nemškem jeziku. Z Articuli oli deili te prave stare vere kerszhanske,
priredbo augsburške, württemberške in saške veroizpovedi, je za
slovensko protestantsko Cerkev oblikoval osnovni verski nauk, s
Cerkovno ordningo pa tudi pravne in obredne temelje ter navodila
za ureditev šolstva. Leta 1563 je bila v Ljubljani ustanovljena prote
stantska stanovska šola.41 Šole so ustanavljali tudi v nekaterih farah
protestantske Cerkve, tako na primer v Škocjanu.42
Plemstvo je prevzelo tudi organizacijsko vlogo deželne prote
stantske Cerkve z vzdrževanjem predikantov. Posamezni plemiči so
nastavljali protestantske pridigarje na fare, kjer so imeli patronatske
pravice. Prednjačili so Auerspergi (Turjaški), ki so reformirali faro
Škocjan, najverjetneje v času Trubarjevega bivanja v Ljubljani leta
1563. V tej fari je bil pozneje župnik Jurij Dalmatin, ko je prevajal
Sveto pismo v slovenski jezik. Prav tako so protestantske duhovnike
nastavljali v fari Dolenjske Toplice. Herbard VIII. je imel možnost
39 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, pismo vojvodi Krištofu württemb erškemu,
13. julija, 65.
40 Jože Mlinarič, Kartuzija Bistra. Ljubljana 2001, 192.
41 Jože Ciperle, Nov položaj šole in pouka na Slovenskem v 16. stoletju. V: III. Trubarjev
zbornik (ured. Franc Jakopin), Ljubljana 1996, 142.
42 Vincenc Rajšp, Protireformacija na Kranjskem na primeru župnije Škocjan
pri Turjaku. V: Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich
1564–1628 (Hg. France Dolinar), Klagenfurt 1994, 203–210.
132
