Page 17 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 17
JONATAN VINKLER
slovenska protestantska književna akcija, seveda nujno besedilno
večfunkcijske. Za področje književnih vrst to seveda pomeni, da so
bili posamezni žanri nujno »hibridni«: vključevali so še nekatere
bolj ali manj izrazite drugotne besedilne funkcije. Tako je mogel npr.
predgovor postati prava noetova barka vsakovrstnih besedilnih funk
cij, njim primernih skladenjskih konstrukcij, frazemskih obratov in
besedja. Lahko je bil teološki traktat (Ena dolga predguvor) ali je vse
boval zgodovinopisno pripoved15 (o reformacijskem gibanju; sloven
ski predgovor k Articulom), mogel je biti deloma celo teoretični bibli
cistični in glasbenoteoretski spis (slovenski predgovor v Ta celi psalter
Davidov) ali pa celo prikladen prostor za bolj ali manj robat, vsekakor
pa polemičen obračun z verskimi in delovanjskimi nasprotniki,
zagotovo pa je bil zahvala nekdanjim podpornikom tiska in diskretno
(izraženo ali zgolj nakazano) priporočilo za morebitno podobno
boguvščeno dejanje v prihodnosti.16
Trubar je tako npr. v predgovoru k Enim psalmom, temu celemu
catehizmu 1567 v isti sapi, ko je bralce afirmativno poučil o primerni
izvajalski praksi pri petju cerkvenih pesmi, o razmerju med melodijo
in besedilom ter o primatu slednjega nad lepimi napevi, negativno
označil dotedanjo prakso cerkvenega petja v rimski cerkvi. Takole je
razločil reči:
»Natu vi, mui lubi Cranci inu Sloveni, puite le-te peisni v cerqvi
inu doma zastopnu, iz serca; rezmislite, kai vsaka besseda, nekar, kar
ta viža oli štyma v sebi derži. Ne tulyte, ne bledyte nezastopnu, prez
vere inu prez vse andohti koker ty fary, menihi inu nune ta latinski
psalter le za volo trebuha. Perložyte h tim bessedom cilu serce, molyte,
15 Z narativnimi pasažami – nekatere od njih, npr. stilizirano novelo o Antonu
Puščavniku in čevljarju v artiklu Od klošterskih zalub in oblub v Articulih 1562, so
izpeljane celo že do stilizirane strukture novele – se razvija prostor predliterarnega
pripovednega oz. se z njimi začenja razvojna linija slovenske pripovedne literature,
ki jo je Matjaž Kmecl označil s sintagmo »od pridige do kriminalke« (Matjaž Kmecl, Od
pridige do kriminalke, Ljubljana 1975); prim. Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska
veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, uredil
Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 619, 620, 625.
16 V kolikor ni imela knjiga posebej izdelanega posvetila, je predgovor ponavadi
prevzel primarne funkcije le-tega.
17
slovenska protestantska književna akcija, seveda nujno besedilno
večfunkcijske. Za področje književnih vrst to seveda pomeni, da so
bili posamezni žanri nujno »hibridni«: vključevali so še nekatere
bolj ali manj izrazite drugotne besedilne funkcije. Tako je mogel npr.
predgovor postati prava noetova barka vsakovrstnih besedilnih funk
cij, njim primernih skladenjskih konstrukcij, frazemskih obratov in
besedja. Lahko je bil teološki traktat (Ena dolga predguvor) ali je vse
boval zgodovinopisno pripoved15 (o reformacijskem gibanju; sloven
ski predgovor k Articulom), mogel je biti deloma celo teoretični bibli
cistični in glasbenoteoretski spis (slovenski predgovor v Ta celi psalter
Davidov) ali pa celo prikladen prostor za bolj ali manj robat, vsekakor
pa polemičen obračun z verskimi in delovanjskimi nasprotniki,
zagotovo pa je bil zahvala nekdanjim podpornikom tiska in diskretno
(izraženo ali zgolj nakazano) priporočilo za morebitno podobno
boguvščeno dejanje v prihodnosti.16
Trubar je tako npr. v predgovoru k Enim psalmom, temu celemu
catehizmu 1567 v isti sapi, ko je bralce afirmativno poučil o primerni
izvajalski praksi pri petju cerkvenih pesmi, o razmerju med melodijo
in besedilom ter o primatu slednjega nad lepimi napevi, negativno
označil dotedanjo prakso cerkvenega petja v rimski cerkvi. Takole je
razločil reči:
»Natu vi, mui lubi Cranci inu Sloveni, puite le-te peisni v cerqvi
inu doma zastopnu, iz serca; rezmislite, kai vsaka besseda, nekar, kar
ta viža oli štyma v sebi derži. Ne tulyte, ne bledyte nezastopnu, prez
vere inu prez vse andohti koker ty fary, menihi inu nune ta latinski
psalter le za volo trebuha. Perložyte h tim bessedom cilu serce, molyte,
15 Z narativnimi pasažami – nekatere od njih, npr. stilizirano novelo o Antonu
Puščavniku in čevljarju v artiklu Od klošterskih zalub in oblub v Articulih 1562, so
izpeljane celo že do stilizirane strukture novele – se razvija prostor predliterarnega
pripovednega oz. se z njimi začenja razvojna linija slovenske pripovedne literature,
ki jo je Matjaž Kmecl označil s sintagmo »od pridige do kriminalke« (Matjaž Kmecl, Od
pridige do kriminalke, Ljubljana 1975); prim. Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska
veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, uredil
Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 619, 620, 625.
16 V kolikor ni imela knjiga posebej izdelanega posvetila, je predgovor ponavadi
prevzel primarne funkcije le-tega.
17
