Page 21 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 21
JONATAN VINKLER
pa iz Vidma 25. oktobra 1581 z naslednjimi besedami povzema svoja
opažanja o kranjskih duhovnikih in njihovem držanju katoliške
moralke: »Reči smem, da v vsej kranjski in celjski pokrajini nisem
našel več kot dva kaplana, ki sta nekaj razumela, čeprav sta bila tudi
ta dva omadeževana s splošno infamijo.«27
Če pa so na tak ali podoben način živeli tudi tisti (naj)vidnejši
dostojanstveniki rimske cerkve, ki so bili hkrati dejavni proti prote
stantskim cerkvenim starešinam, tedaj se ni čuditi, da so si s tem
pridelali ostro in včasih tudi zasmehljivo polemično obsodbo s strani
svojih sicer zgolj verskih nasprotnikov. Trubar je tako v tretji ale
gorični »izlagi« Tega prvega psalma ž nega triemi izlagami (1579) svoje
nasprotnike prav neizbirčno krepko udaril tam, kjer jih je moglo
najbolj boleti. Zapisal je:
Ta Anticrišt ž nega družbo
Meini, de dei Bogu službo,
Kir te verne pregane,
Nerveč, kir ludi prov vuče
Koker vnuvič iz Craine.
V Craini ie zdai en papežnik,
Tiga Hudiča vučenik,
Se ie z mašnimi brati
Sveitoval inu naprei vzel
Vse verne rezgnati.
Mercina ie nega ime,
Pravu Hudičevu seime,
Vseh žlaht greihih prebiva,
Sebi s to platovsko družbo
Pekal s pravdo dobiva.
On tag duhovni stan pela,
Koker vsaki curbar dela,
Tiga papež ne brani.28
Verzifikacija je v tem delu besedila prevzela funkcijo verske (vpra
šanje celibata), predvsem pa osebne polemike in obračuna; mestoma
27 J. Gruden, n. d., 62.
28 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 495, 496.
21
pa iz Vidma 25. oktobra 1581 z naslednjimi besedami povzema svoja
opažanja o kranjskih duhovnikih in njihovem držanju katoliške
moralke: »Reči smem, da v vsej kranjski in celjski pokrajini nisem
našel več kot dva kaplana, ki sta nekaj razumela, čeprav sta bila tudi
ta dva omadeževana s splošno infamijo.«27
Če pa so na tak ali podoben način živeli tudi tisti (naj)vidnejši
dostojanstveniki rimske cerkve, ki so bili hkrati dejavni proti prote
stantskim cerkvenim starešinam, tedaj se ni čuditi, da so si s tem
pridelali ostro in včasih tudi zasmehljivo polemično obsodbo s strani
svojih sicer zgolj verskih nasprotnikov. Trubar je tako v tretji ale
gorični »izlagi« Tega prvega psalma ž nega triemi izlagami (1579) svoje
nasprotnike prav neizbirčno krepko udaril tam, kjer jih je moglo
najbolj boleti. Zapisal je:
Ta Anticrišt ž nega družbo
Meini, de dei Bogu službo,
Kir te verne pregane,
Nerveč, kir ludi prov vuče
Koker vnuvič iz Craine.
V Craini ie zdai en papežnik,
Tiga Hudiča vučenik,
Se ie z mašnimi brati
Sveitoval inu naprei vzel
Vse verne rezgnati.
Mercina ie nega ime,
Pravu Hudičevu seime,
Vseh žlaht greihih prebiva,
Sebi s to platovsko družbo
Pekal s pravdo dobiva.
On tag duhovni stan pela,
Koker vsaki curbar dela,
Tiga papež ne brani.28
Verzifikacija je v tem delu besedila prevzela funkcijo verske (vpra
šanje celibata), predvsem pa osebne polemike in obračuna; mestoma
27 J. Gruden, n. d., 62.
28 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 495, 496.
21
