Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 166
RAZPRAVE, [TUDIJE
in razdrobljenosti oblasti ter bližine Rima nekoliko drugačne kot
na severu in da tamkajšnji reformatorji večinoma niso imeli zaščite
lokalnih veljakov, kot se je to dogajalo v Nemčiji. Tega se je dobro
zavedal tudi Valdés, katerega vpliv je mogoče razbrati tako iz ravnanja
ter življenja avtorjev Beneficia, kot iz vsebine tega pomembnega spisa.
Eden prvih in osnovnih namenov traktata je pojasnilo o zmoti
tistih, ki so prepričani, da si je odrešenje mogoče prislužiti z deli
na zemlji, saj naj bi bila Jezusova milost oziroma dobrota odvisna
predvsem od vere.
»Tako nam je naš Bog, usmiljenja polni Oče, ki ga je ganilo naše
trpljenje, podaril svojega edinega Sina, ki nas je osvobodil strupa
kače. S tem, ko smo ga sprejeli, smo poskrbeli za svoj blagoslov in
oprav ičenje ter se odrekli vsem zunanjim dejanjem, ki naj bi vodila k
temu namenu. Sprejmimo, dragi bratje, pravičnost Jezusa Kristusa,
posvojimo jo s pomočjo vere in bodimo prepričani, da smo pravični
zaradi zaslug Kristusa in ne zavoljo naših del. Živimo veselo in mirno v
spoznanju, da Jezusova pravičnost izniči vse naše krivice in nas naredi
za dobre in pravične pred Božjim obličjem.«10
Tematika, razdeljena na šest poglavij, je podprta s citati iz Avgu
štinovih spisov ter mislimi iz del Luthra, Calvina ter seveda Valdésa,
za katerega pa bi lahko trdili, da se s svojim učenjem nikoli bistveno
ne oddalji od nekaterih naukov obeh severnih reformatorjev. Čeprav
besedilo krasijo nekatere samosvoje in izvirne poteze, pa lahko ugo
tovimo, da je njegova teža predvsem zgodovinske literarne narave,
saj je zaradi jasnega, a kljub temu dovolj prefinjenega sloga po
Flaminievi obdelavi prispevalo k širjenju protestantskih zamisli
predvsem med italijanskimi srednjimi sloji. Vendar pa bi knjižico
težko uvrstili v okvir luteranske, kalvinistične ali katere druge prote
stantske veroizpovedi in prav tako je ne bi mogli postaviti za zgled
italijanskega »evangelizma«. Preučevati jo je treba predvsem v zgo
dovinskem kontekstu in njeni povezanosti z dogodki na polotoku in
v Evropi leta 1542. To leto namreč zaznamuje zaton miselnosti, ki se
je opirala na Erazmov »ireničen« program in na težnje po temeljiti
prenovi Cerkve na podlagi preučevanja pisem sv. Pavla in del Avgu
10 Il Beneficio di Cristo, str. 41.
166
in razdrobljenosti oblasti ter bližine Rima nekoliko drugačne kot
na severu in da tamkajšnji reformatorji večinoma niso imeli zaščite
lokalnih veljakov, kot se je to dogajalo v Nemčiji. Tega se je dobro
zavedal tudi Valdés, katerega vpliv je mogoče razbrati tako iz ravnanja
ter življenja avtorjev Beneficia, kot iz vsebine tega pomembnega spisa.
Eden prvih in osnovnih namenov traktata je pojasnilo o zmoti
tistih, ki so prepričani, da si je odrešenje mogoče prislužiti z deli
na zemlji, saj naj bi bila Jezusova milost oziroma dobrota odvisna
predvsem od vere.
»Tako nam je naš Bog, usmiljenja polni Oče, ki ga je ganilo naše
trpljenje, podaril svojega edinega Sina, ki nas je osvobodil strupa
kače. S tem, ko smo ga sprejeli, smo poskrbeli za svoj blagoslov in
oprav ičenje ter se odrekli vsem zunanjim dejanjem, ki naj bi vodila k
temu namenu. Sprejmimo, dragi bratje, pravičnost Jezusa Kristusa,
posvojimo jo s pomočjo vere in bodimo prepričani, da smo pravični
zaradi zaslug Kristusa in ne zavoljo naših del. Živimo veselo in mirno v
spoznanju, da Jezusova pravičnost izniči vse naše krivice in nas naredi
za dobre in pravične pred Božjim obličjem.«10
Tematika, razdeljena na šest poglavij, je podprta s citati iz Avgu
štinovih spisov ter mislimi iz del Luthra, Calvina ter seveda Valdésa,
za katerega pa bi lahko trdili, da se s svojim učenjem nikoli bistveno
ne oddalji od nekaterih naukov obeh severnih reformatorjev. Čeprav
besedilo krasijo nekatere samosvoje in izvirne poteze, pa lahko ugo
tovimo, da je njegova teža predvsem zgodovinske literarne narave,
saj je zaradi jasnega, a kljub temu dovolj prefinjenega sloga po
Flaminievi obdelavi prispevalo k širjenju protestantskih zamisli
predvsem med italijanskimi srednjimi sloji. Vendar pa bi knjižico
težko uvrstili v okvir luteranske, kalvinistične ali katere druge prote
stantske veroizpovedi in prav tako je ne bi mogli postaviti za zgled
italijanskega »evangelizma«. Preučevati jo je treba predvsem v zgo
dovinskem kontekstu in njeni povezanosti z dogodki na polotoku in
v Evropi leta 1542. To leto namreč zaznamuje zaton miselnosti, ki se
je opirala na Erazmov »ireničen« program in na težnje po temeljiti
prenovi Cerkve na podlagi preučevanja pisem sv. Pavla in del Avgu
10 Il Beneficio di Cristo, str. 41.
166
