Page 171 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 171
TOMA@ JURCA
priložnosti je omenil tudi Flaminia, ki so ga nekateri že povezovali
s traktatom, in ga opisal kot »načitanega človeka, ki nam je razkril
in pojasnil številne svete spise.«18 Valdésovi nauki so skoraj desetletje
odzvanjali tako na medičejskem dvoru kot v palačah firenških fff
velikašev in v knjižnicah izobražencev, potihnili pa so šele s prihodom
jezuitov v Firence. Nemara pa so bile najdrznejši razglas omenjenega
učenja v Savonarolovem mestu Pontormove freske v kapeli cerkve San
Lorenzo. Kanonik omenjene cerkve in Valdésov pristaš Pier Francesco
Riccio je prepričal Cosima Medičejskega da zaupa poslikavo sten
Pontormu, ki je delo, v katerem je upodobljena zgodba odrešenja
vse od rojstva Eve, Kajnovega greha, vesoljnega potopa pa do zmage
Kristusa, naslikal med letoma 1547 in 1558. S tem povezane razprave
je po odkritju umetnine še najbolje povzel Vasari, ki je zapisal, da
ni nikoli povsem razumel sporočila tega dela. Čeprav je vedel, da je
Jacopo nadvse razgledan mož in da se druži z mnogimi izobraženci,
pa si ni znal razložiti, kaj naj bi pomenila Kristusova podoba, ki pri
vrhu oživlja mrtve, medtem ko je pod njo Bog Oče pravkar ustvaril
Adama in Evo.19 Med restavriranjem cerkve leta 1742 so bržkone po
posredovanju jezuita Giuseppeja Riche zadnje Pontormovo delo
uničili. Nedavno je Charles de Tolnay, ki se je s pomočjo nekaterih
ohranjenih skic spoprijel z ikonografsko analizo dela, opozoril na
jasna znamenja Valdésovega učenja in na sledi takratnih italijanskih
reformacijskih tokov.20
Sklep
Spis Il Beneficio di Cristo je po mnenju Salvatora Caponetta, avtorja
spremne študije zadnje italijanske izdaje, postal nekakšno besedilo
iniciacije ali posvetitve za vse tiste, ki so jih zanimale nove zamisli
18 Salvatore Caponetto, La Riforma protestante nell’Italia del Cinquecento, Claudiana,
Torino 1992, str, 106.
19 Giorgio Vasari, Le vite dei piu’ eccelenti pittori, scultori e architetti, Vita di Iacopo da
Puntormo, Newton Compton editori, Roma 1991, str. 1025.
20 Charles de Tolnay, Les fresques de Pontormo dans le choeur de San Lorenzo ŕ Florence,
La Critica d’ Arte, III, S., IX, XXXIII, 1950, str. 49.
171
priložnosti je omenil tudi Flaminia, ki so ga nekateri že povezovali
s traktatom, in ga opisal kot »načitanega človeka, ki nam je razkril
in pojasnil številne svete spise.«18 Valdésovi nauki so skoraj desetletje
odzvanjali tako na medičejskem dvoru kot v palačah firenških fff
velikašev in v knjižnicah izobražencev, potihnili pa so šele s prihodom
jezuitov v Firence. Nemara pa so bile najdrznejši razglas omenjenega
učenja v Savonarolovem mestu Pontormove freske v kapeli cerkve San
Lorenzo. Kanonik omenjene cerkve in Valdésov pristaš Pier Francesco
Riccio je prepričal Cosima Medičejskega da zaupa poslikavo sten
Pontormu, ki je delo, v katerem je upodobljena zgodba odrešenja
vse od rojstva Eve, Kajnovega greha, vesoljnega potopa pa do zmage
Kristusa, naslikal med letoma 1547 in 1558. S tem povezane razprave
je po odkritju umetnine še najbolje povzel Vasari, ki je zapisal, da
ni nikoli povsem razumel sporočila tega dela. Čeprav je vedel, da je
Jacopo nadvse razgledan mož in da se druži z mnogimi izobraženci,
pa si ni znal razložiti, kaj naj bi pomenila Kristusova podoba, ki pri
vrhu oživlja mrtve, medtem ko je pod njo Bog Oče pravkar ustvaril
Adama in Evo.19 Med restavriranjem cerkve leta 1742 so bržkone po
posredovanju jezuita Giuseppeja Riche zadnje Pontormovo delo
uničili. Nedavno je Charles de Tolnay, ki se je s pomočjo nekaterih
ohranjenih skic spoprijel z ikonografsko analizo dela, opozoril na
jasna znamenja Valdésovega učenja in na sledi takratnih italijanskih
reformacijskih tokov.20
Sklep
Spis Il Beneficio di Cristo je po mnenju Salvatora Caponetta, avtorja
spremne študije zadnje italijanske izdaje, postal nekakšno besedilo
iniciacije ali posvetitve za vse tiste, ki so jih zanimale nove zamisli
18 Salvatore Caponetto, La Riforma protestante nell’Italia del Cinquecento, Claudiana,
Torino 1992, str, 106.
19 Giorgio Vasari, Le vite dei piu’ eccelenti pittori, scultori e architetti, Vita di Iacopo da
Puntormo, Newton Compton editori, Roma 1991, str. 1025.
20 Charles de Tolnay, Les fresques de Pontormo dans le choeur de San Lorenzo ŕ Florence,
La Critica d’ Arte, III, S., IX, XXXIII, 1950, str. 49.
171
