Page 168 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 168
RAZPRAVE, [TUDIJE
nato sami presodijo: Če Bog ni hotel nameniti te časti svoji Postavi,
zakaj bi jo namenil njihovim zakonom in ureditvam?«11
Onkraj meja zemeljskih Cerkva s človeškimi pravili je namreč
nevidna skupnost izbrancev, ki so namenili svojo vero Jezusu ter
njegovemu žrtvovanju, in prav te nagovarjajo Fontanini, Flaminio,
Carnesecchi in Giulia Gonzaga. Kljub nekaterim sorodnim potezam
s severnimi reformatorji so v njihovi misli razpoznavni predvsem
nauki Juana de Valdésa in prepričanje, ki ne vsebuje protirimskih
polemik. Kljub temu pa je Beneficio mnogo več kot le zbirka misli
znamenitega učitelja. Navajanje odlomkov Luthra in Calvina, opazno
opiranje na delo Loci communes Melanchthona, razlaga Gospodove
večerje kot »misterio di unità«, ki nadaljuje Avguštinove misli in jih
navezuje na Lutra in Kalvina, pričajo o dokaj samosvoji in premišljeno
zastavljeni naravi spisa. Avtorja se sklicujeta na krščansko misel prvih
stoletij in v njej iščeta utemeljitve za nove nauke reformatorjev; teh
zaradi inkvizicije seveda ne imenujeta, jih pa postavita ob bok starim
mislecem, kakršen je bil sv. Bernard. Kot zagovorniki opravičenja »ex
fide sola« so skupaj z omenjenimi modreci spoznali bistvo krščanstva
in tako postali božji izbranci.
»In sveti Bernard trdi v pridigi LXXVII spisa O Spevu prav to, ko
razlaga, da naše zasluge nikakor ne prispevajo k opravičenju, ampak
gre to pripisati samo milosti. Milost nas opraviči zastonj ter nas na
ta način osvobodi suženjstva grehu. Pristavi še, da postane, potem, ko
se združi s Kristusom v veri, duša njegova nevesta, vse to pa se zgodi
brez zaslug naših del.«12
Izvirnost Beneficia se skriva tudi v pozivu k spoštovanju zakra
menta obhajila, namenjenemu vsem kristjanom, saj bi tega lahko
onečastili nevera v evangelijsko obljubo odrešenja ter razdejanje
enovitosti Kristusovega telesa. Avtorja deloma zaobideta takrat precej
burne razprave o navzočnosti Kristusa v posvečenem kruhu13 in
11 Ibid., str. 39.
12 Ibid., str. 53.
13 Vprašanje o načinu navzočnosti Kristusa v posvečeni hostiji je v času reformacije
ponovno razburkalo razpravljanje teologov. Luther je v svojem delo o Babilonski
sužnosti trdil, da sta kruh in vino že telo in kri Jezusa, ter se s svojimi zamislimi o
zakramentalni zvezi (unio sacramentalis) obrnil tako proti Rimski cerkvi kot proti
Zwingliju, ki je zavračal resnično navzočnost ter zagovarjal simbolično.
168
nato sami presodijo: Če Bog ni hotel nameniti te časti svoji Postavi,
zakaj bi jo namenil njihovim zakonom in ureditvam?«11
Onkraj meja zemeljskih Cerkva s človeškimi pravili je namreč
nevidna skupnost izbrancev, ki so namenili svojo vero Jezusu ter
njegovemu žrtvovanju, in prav te nagovarjajo Fontanini, Flaminio,
Carnesecchi in Giulia Gonzaga. Kljub nekaterim sorodnim potezam
s severnimi reformatorji so v njihovi misli razpoznavni predvsem
nauki Juana de Valdésa in prepričanje, ki ne vsebuje protirimskih
polemik. Kljub temu pa je Beneficio mnogo več kot le zbirka misli
znamenitega učitelja. Navajanje odlomkov Luthra in Calvina, opazno
opiranje na delo Loci communes Melanchthona, razlaga Gospodove
večerje kot »misterio di unità«, ki nadaljuje Avguštinove misli in jih
navezuje na Lutra in Kalvina, pričajo o dokaj samosvoji in premišljeno
zastavljeni naravi spisa. Avtorja se sklicujeta na krščansko misel prvih
stoletij in v njej iščeta utemeljitve za nove nauke reformatorjev; teh
zaradi inkvizicije seveda ne imenujeta, jih pa postavita ob bok starim
mislecem, kakršen je bil sv. Bernard. Kot zagovorniki opravičenja »ex
fide sola« so skupaj z omenjenimi modreci spoznali bistvo krščanstva
in tako postali božji izbranci.
»In sveti Bernard trdi v pridigi LXXVII spisa O Spevu prav to, ko
razlaga, da naše zasluge nikakor ne prispevajo k opravičenju, ampak
gre to pripisati samo milosti. Milost nas opraviči zastonj ter nas na
ta način osvobodi suženjstva grehu. Pristavi še, da postane, potem, ko
se združi s Kristusom v veri, duša njegova nevesta, vse to pa se zgodi
brez zaslug naših del.«12
Izvirnost Beneficia se skriva tudi v pozivu k spoštovanju zakra
menta obhajila, namenjenemu vsem kristjanom, saj bi tega lahko
onečastili nevera v evangelijsko obljubo odrešenja ter razdejanje
enovitosti Kristusovega telesa. Avtorja deloma zaobideta takrat precej
burne razprave o navzočnosti Kristusa v posvečenem kruhu13 in
11 Ibid., str. 39.
12 Ibid., str. 53.
13 Vprašanje o načinu navzočnosti Kristusa v posvečeni hostiji je v času reformacije
ponovno razburkalo razpravljanje teologov. Luther je v svojem delo o Babilonski
sužnosti trdil, da sta kruh in vino že telo in kri Jezusa, ter se s svojimi zamislimi o
zakramentalni zvezi (unio sacramentalis) obrnil tako proti Rimski cerkvi kot proti
Zwingliju, ki je zavračal resnično navzočnost ter zagovarjal simbolično.
168
