Page 173 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 173
Ciril Sor~
TEOLOGIJA PROSTORA
Uvod
Odkritje prostora kot ene najpomembnejših razsežnosti člove
kovega bivanja in obstoja stvarstva je sprožilo v današnjem času
živahne razprave in utemeljevanja. Nenadoma smo (ponovno) pre
poznali v prostoru tisto dobrino, ki daje našemu življenju velik
pomen in določa razsežnost našega bivanja. V svoji trilogiji Spheren
kontroverzni nemški filozof Peter Sloterdijk ponovno odkriva pro
stor kot družbeno povezovalni element. Izhaja iz filozofije o prostoru
kot temelju skupnega življenja in ne kot prazni abstrakciji. Takole
ugotavlja: »Sedaj, ko je minilo obdobje (era) enostranskega pobo
žanstvenja časa, zahteva tudi prostor svoje pravice.«1 Prostor ni postal
pomemben aksiom samo na bivanjskem, okoljskem, političnem,
gospodarskem, umetniškem in filozofskem področju, ampak tudi
na etičnem in teološkem področju.2 Teologija (in tukaj je predvsem
dejavna protestantska teologija) ponovno odkriva v Božjem okolju
1 Peter Sloterdijk, Im Weltinnenraum des Kapitals. Für eine philosophische Theorie der
Globalisierung, Frankfurt a. M. 2005, 11. Prim. tudi Peter Sloterdijk, Sphären III:
Schäume, Frankfurt a.M. 2004, 13-26. Sloterdijk v svojih filozofskih razmišljanjih
uporablja teološke in celo trinitarične pojme in izzivalno posega na področje
teologije. Veliko govori o prostorih ko-eksistence, ko-subjektivitete, solidarnosti.
Tudi v slovenščini imamo nekaj njegovih del. O njem pišeta pri nas med drugim
Bojan Žalec in Cvetka Hedžet Tóth.
2 Prim. med drugimi: Elisabeth Jooß, Raum. Eine theologische Interpretation,
Güterslohshaus, Gütersloh 2005; Ulrich Beuttler, Gott und Raum – Theologie der
Weltgegenwart Gottes (habilitacijsko delo), Erlangen 2008 (v knjižni obliki izide
avgusta 2010).
173
TEOLOGIJA PROSTORA
Uvod
Odkritje prostora kot ene najpomembnejših razsežnosti člove
kovega bivanja in obstoja stvarstva je sprožilo v današnjem času
živahne razprave in utemeljevanja. Nenadoma smo (ponovno) pre
poznali v prostoru tisto dobrino, ki daje našemu življenju velik
pomen in določa razsežnost našega bivanja. V svoji trilogiji Spheren
kontroverzni nemški filozof Peter Sloterdijk ponovno odkriva pro
stor kot družbeno povezovalni element. Izhaja iz filozofije o prostoru
kot temelju skupnega življenja in ne kot prazni abstrakciji. Takole
ugotavlja: »Sedaj, ko je minilo obdobje (era) enostranskega pobo
žanstvenja časa, zahteva tudi prostor svoje pravice.«1 Prostor ni postal
pomemben aksiom samo na bivanjskem, okoljskem, političnem,
gospodarskem, umetniškem in filozofskem področju, ampak tudi
na etičnem in teološkem področju.2 Teologija (in tukaj je predvsem
dejavna protestantska teologija) ponovno odkriva v Božjem okolju
1 Peter Sloterdijk, Im Weltinnenraum des Kapitals. Für eine philosophische Theorie der
Globalisierung, Frankfurt a. M. 2005, 11. Prim. tudi Peter Sloterdijk, Sphären III:
Schäume, Frankfurt a.M. 2004, 13-26. Sloterdijk v svojih filozofskih razmišljanjih
uporablja teološke in celo trinitarične pojme in izzivalno posega na področje
teologije. Veliko govori o prostorih ko-eksistence, ko-subjektivitete, solidarnosti.
Tudi v slovenščini imamo nekaj njegovih del. O njem pišeta pri nas med drugim
Bojan Žalec in Cvetka Hedžet Tóth.
2 Prim. med drugimi: Elisabeth Jooß, Raum. Eine theologische Interpretation,
Güterslohshaus, Gütersloh 2005; Ulrich Beuttler, Gott und Raum – Theologie der
Weltgegenwart Gottes (habilitacijsko delo), Erlangen 2008 (v knjižni obliki izide
avgusta 2010).
173
