Page 174 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 174
RAZPRAVE, [TUDIJE
neslutena prostorja človekovega bivanja. Tako je postala pomemben
sogovornik današnjega človeka, ki ga ogrožajo okoljski problemi. Pri
iskanju korenitih rešitev pa ima pomembne »podatke« sistematična
teologija, ki pri iskanju »Božjih prostorov« odkriva trinitaričnega
Boga kot prostor samega sebe in Sveta. In če kdo, se je v to tematiko
poglobil in predstavil njeno aplikativno vrednost prav Jürgen Molt
mann. Zato se bom v pričujočem sestavku večkrat skliceval na njegove
prispevke.3 Moltmann in leta 2002 umrli Friedrich-Wilhelm Mar
quardt4 namreč razvijata trinitarični nauk o Bogu v prostorskih
kategorijah. Mislim, da se moramo zahvaliti prav Moltmannovi
tankočutnosti in občutljivosti za vprašanja časa, da se je po obdobju
»teologije časa« posvetil »teologiji prostora«. Kar pa ne pomeni,
da se je prejšnjemu teološkemu snovanju odrekel, ampak je (tako,
kot samo on zna) vzpostavil med njima perihoretično naravnanost.
Teologija prostora – predvsem trinitarična – je pritegnila tudi mojo
pozornost, saj v njej odkrivam izvirno in nadvse pomembno mesto
celotnega stvarstva. Ko govorimo o svetu, vesolju ali v bibličnem
jeziku o stvarstvu, govorimo o človekovem življenjskem okolju ali
človekovem »razširjenem telesu«. In to je ogroženo iz mnogih strani,
predvsem pa od znotraj.
Skromen prispevek k teologiji prostora želim prispevati tudi s
pričujočim razmislekom.5
3 Prim. knjigi z značilnim naslovom: J. Moltmann – Carmen Rivuzumwami (Hg.),
Wo ist Gott? Gottesräume – Lebensräume, Neukirchener Verlag, Neukirchen-Vluyn
2002; J. Moltmann, Weiter Raum Gütersloher Verlagshaus, München 2006.
Moltmann se začne posvečati teologiji prostora v knjigi Gott in der Schöpfung.
Ökologische Schöpfungslehre, Chr. Kaiser Verlag, München 1985; prim. str.151–166.
Prim. Marija Pehar, Schöpfung zwischen Trinität und Eschaton. Die Schöpfungslehre
Jürgen Moltmanns im Gesamtkontext seiner Theologie. Bd. 46, LIT Verlag, Münster
2006, 305–315.
4 Glej: F.W. Marquart, Eia, wärn wir da – eine theologische Utopie, Gütersloh 1997; isti,
Eine Eschatologie. Bd. III., Gütersloh 1996, 424-446. Prim. Magdalene L. Frettlöh,
Der trinitarische Gott als Raum der Welt. Zur Bedeutung des rabbinischen Gottesnamens
maqom für eine topologische Lehre von der immanenten Trinität, v: Rudolf Weth (Hg.),
Der lebendige Gott. Auf den Spuren neueren trinitarischen Denkens, Neukirchen-
Vluyn 2005, 201 sl.
5 Pričujoče tematike se lotevam že v delu Od kod in kam, Družina, Ljubljana 2007;
Prostor kot trinitarična kategorija, v: Bogoslovni vestnik 69 (2009), 15–30.
174
neslutena prostorja človekovega bivanja. Tako je postala pomemben
sogovornik današnjega človeka, ki ga ogrožajo okoljski problemi. Pri
iskanju korenitih rešitev pa ima pomembne »podatke« sistematična
teologija, ki pri iskanju »Božjih prostorov« odkriva trinitaričnega
Boga kot prostor samega sebe in Sveta. In če kdo, se je v to tematiko
poglobil in predstavil njeno aplikativno vrednost prav Jürgen Molt
mann. Zato se bom v pričujočem sestavku večkrat skliceval na njegove
prispevke.3 Moltmann in leta 2002 umrli Friedrich-Wilhelm Mar
quardt4 namreč razvijata trinitarični nauk o Bogu v prostorskih
kategorijah. Mislim, da se moramo zahvaliti prav Moltmannovi
tankočutnosti in občutljivosti za vprašanja časa, da se je po obdobju
»teologije časa« posvetil »teologiji prostora«. Kar pa ne pomeni,
da se je prejšnjemu teološkemu snovanju odrekel, ampak je (tako,
kot samo on zna) vzpostavil med njima perihoretično naravnanost.
Teologija prostora – predvsem trinitarična – je pritegnila tudi mojo
pozornost, saj v njej odkrivam izvirno in nadvse pomembno mesto
celotnega stvarstva. Ko govorimo o svetu, vesolju ali v bibličnem
jeziku o stvarstvu, govorimo o človekovem življenjskem okolju ali
človekovem »razširjenem telesu«. In to je ogroženo iz mnogih strani,
predvsem pa od znotraj.
Skromen prispevek k teologiji prostora želim prispevati tudi s
pričujočim razmislekom.5
3 Prim. knjigi z značilnim naslovom: J. Moltmann – Carmen Rivuzumwami (Hg.),
Wo ist Gott? Gottesräume – Lebensräume, Neukirchener Verlag, Neukirchen-Vluyn
2002; J. Moltmann, Weiter Raum Gütersloher Verlagshaus, München 2006.
Moltmann se začne posvečati teologiji prostora v knjigi Gott in der Schöpfung.
Ökologische Schöpfungslehre, Chr. Kaiser Verlag, München 1985; prim. str.151–166.
Prim. Marija Pehar, Schöpfung zwischen Trinität und Eschaton. Die Schöpfungslehre
Jürgen Moltmanns im Gesamtkontext seiner Theologie. Bd. 46, LIT Verlag, Münster
2006, 305–315.
4 Glej: F.W. Marquart, Eia, wärn wir da – eine theologische Utopie, Gütersloh 1997; isti,
Eine Eschatologie. Bd. III., Gütersloh 1996, 424-446. Prim. Magdalene L. Frettlöh,
Der trinitarische Gott als Raum der Welt. Zur Bedeutung des rabbinischen Gottesnamens
maqom für eine topologische Lehre von der immanenten Trinität, v: Rudolf Weth (Hg.),
Der lebendige Gott. Auf den Spuren neueren trinitarischen Denkens, Neukirchen-
Vluyn 2005, 201 sl.
5 Pričujoče tematike se lotevam že v delu Od kod in kam, Družina, Ljubljana 2007;
Prostor kot trinitarična kategorija, v: Bogoslovni vestnik 69 (2009), 15–30.
174
