Page 180 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 180
RAZPRAVE, [TUDIJE
za drugi. Vsaka Oseba prebiva v drugih dveh in hkrati jima pripravlja
prostor.«23 Moltmann nadaljuje to misel, ko trdi, da Bog pri pripravljanju
prostora za stvarstvo seže vase in tam vzpostavi »življenjski prostor«.
Samega sebe določi Bog za bivališče celotnega njegovega stvarstva.
Troedini Bog, ki se izprazni samega sebe, je popolnoma prostor za
drugega: Oče za Sina, Sin za Očeta in Sveti Duh »prostor srečanja«
obeh. V tej naravnanosti je en sam Bog. Od tukaj gremo naprej: Bog
postane »naročje« svojih bitij, v njem prejme vse prostor in to ne na
način izginotja, ampak kot drugo. V njem je drugačnost visoko cenjena
in ohranjena. Svet ne postane Bog in Bog ne izgine v svetu. Njun odnos
vzpostavlja njuno nezamenljivost v prostoru svobode.
Vzneseno nadaljuje Moltmann: »Trinitarične perihoreze ne smemo
razumeti kot nekakšen okostenel kalup, temveč kot silno vzburjenje
in hkrati absolutno umirjenost tiste ljubezni, ki je počelo vseh živih
bitij, glas vseh resonanc (Resonanzen) in začetek svetov, ki plešejo in
vibrirajo v ritmu.«24 Trinitarična perihoreza se odraža v stvarstvu na
različnih ravneh. Takole povzema Moltmann to misel: »Vse, kar živi,
živi na svoj, njemu lasten način v drugem in z drugim, od drugega in
za drugega. Trinitarični pojem življenja kot medsebojnega prešinjanja,
perihoreze, tako opredeljuje ekološki nauk o stvarjeďju.«25
Stvarstvo v prostoru trinitarične ljubezni
»Umikanje«, o katerem smo zgoraj spregovorili in je znotraj
trinitaričnega prostora sobistveno, je za troedinega Boga nekaj na
ravnega. Bog Oče je ves prostor za Sina, Sin je ves prostor za Očeta in
23 J. Moltmann, Gott und Raum, v: J. Moltmann – C. Rivuzumwami (Hg.), Wo ist Gott?
Gottesräume – Lebensräume, 35. V knjigi Das Kommen Gottes govori Moltmann o
perihoretičnem pojmovanju prostora. Prim. J. Moltmann, Das Kommen Gottes, 331
in 325–337; A. Ganoczy, Der dreieinige Schöpfer. Trinitätstheologie und Synergie,
Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2001; F. Gruber, Im Haus des Lebens.
Eine Theologie der Schöpfung, Pustet, Regensburg 2001, 175–233.
24 J. Moltmann, Gott in der Schöpfung. Ökologische Schöpfungslehre, 30; prim. Marija
Pehar, Schöpfung zwischen Trinität und Eschaton. Die Schöpfungslehre Jürgen Moltmanns
im Gesamtkontext seiner Theologie, 218–219.
25 J. Moltmann, Gott in der Schöpfung, 30–31; prim. Graham Buxton, The Trinity,
Creation and Pastoral Ministry. Imaging the Perichoretic God, 238–245.
180
za drugi. Vsaka Oseba prebiva v drugih dveh in hkrati jima pripravlja
prostor.«23 Moltmann nadaljuje to misel, ko trdi, da Bog pri pripravljanju
prostora za stvarstvo seže vase in tam vzpostavi »življenjski prostor«.
Samega sebe določi Bog za bivališče celotnega njegovega stvarstva.
Troedini Bog, ki se izprazni samega sebe, je popolnoma prostor za
drugega: Oče za Sina, Sin za Očeta in Sveti Duh »prostor srečanja«
obeh. V tej naravnanosti je en sam Bog. Od tukaj gremo naprej: Bog
postane »naročje« svojih bitij, v njem prejme vse prostor in to ne na
način izginotja, ampak kot drugo. V njem je drugačnost visoko cenjena
in ohranjena. Svet ne postane Bog in Bog ne izgine v svetu. Njun odnos
vzpostavlja njuno nezamenljivost v prostoru svobode.
Vzneseno nadaljuje Moltmann: »Trinitarične perihoreze ne smemo
razumeti kot nekakšen okostenel kalup, temveč kot silno vzburjenje
in hkrati absolutno umirjenost tiste ljubezni, ki je počelo vseh živih
bitij, glas vseh resonanc (Resonanzen) in začetek svetov, ki plešejo in
vibrirajo v ritmu.«24 Trinitarična perihoreza se odraža v stvarstvu na
različnih ravneh. Takole povzema Moltmann to misel: »Vse, kar živi,
živi na svoj, njemu lasten način v drugem in z drugim, od drugega in
za drugega. Trinitarični pojem življenja kot medsebojnega prešinjanja,
perihoreze, tako opredeljuje ekološki nauk o stvarjeďju.«25
Stvarstvo v prostoru trinitarične ljubezni
»Umikanje«, o katerem smo zgoraj spregovorili in je znotraj
trinitaričnega prostora sobistveno, je za troedinega Boga nekaj na
ravnega. Bog Oče je ves prostor za Sina, Sin je ves prostor za Očeta in
23 J. Moltmann, Gott und Raum, v: J. Moltmann – C. Rivuzumwami (Hg.), Wo ist Gott?
Gottesräume – Lebensräume, 35. V knjigi Das Kommen Gottes govori Moltmann o
perihoretičnem pojmovanju prostora. Prim. J. Moltmann, Das Kommen Gottes, 331
in 325–337; A. Ganoczy, Der dreieinige Schöpfer. Trinitätstheologie und Synergie,
Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2001; F. Gruber, Im Haus des Lebens.
Eine Theologie der Schöpfung, Pustet, Regensburg 2001, 175–233.
24 J. Moltmann, Gott in der Schöpfung. Ökologische Schöpfungslehre, 30; prim. Marija
Pehar, Schöpfung zwischen Trinität und Eschaton. Die Schöpfungslehre Jürgen Moltmanns
im Gesamtkontext seiner Theologie, 218–219.
25 J. Moltmann, Gott in der Schöpfung, 30–31; prim. Graham Buxton, The Trinity,
Creation and Pastoral Ministry. Imaging the Perichoretic God, 238–245.
180
