Page 183 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 183
CIRIL SOR^
Moltmann govori o stvarstvu kot »zasnovi božjega kraljestva«.33
Vsa življenjska področja vsebujejo v svoji strukturi na njim lasten
način odprtost za prihodnost. V tem je njihov značaj znamenja. Na
temelju te notranje strukture stvarstva in gornjih zakonitosti smemo
govori o »realnih znamenjih« (Realchiffren) sveta.34 Kolikor prepo
znamo svet kot »realno obljubo božjega kraljestva«, spada tudi samo
v zgodovino kraljestva. V tem kontekstu Jürgen Moltmann na novo
razlaga nauk o »vestigia dei« (znamenja Boga). »Vestigia dei«, ki so v
območju narave, so »vestigia trinitatis« (znamenja Trojice) in »vestigia
regni dei« (znamenja Božjega kraljestva). Kajti Bog se razodeva kot
troedini Bog, kot obljubljeni Bog prihajajočega kraljestva slave.
Krščanski panenteizem
Menim, da nam je krščansko razumljeni pan-en-teistični model
stvarjenja (vse v Bogu) v pomoč, ko govorimo o trinitaričnosti stvar
stva. Prav pri Pavlu ga slišimo, v njegovem govoru na Areopagu: »V
njem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 17,28). Slišimo ga, ob misli na
preeksistentni Logos, tudi v njegovi hvalnici Kristusu v Pismu Kolo
šanom: »V njem je vse ustvarjeno« (Kol 1,16). Že pri starozaveznem
modrem Jezusu Sirahu slišimo v navdušeni hvalnici Božjega veličastva
v naravi: »Sklep besed naj bo: On je vse.« (Sir 43,27.) Nobenega
prostora poleg njega: ničesar ne more biti poleg neskončnega Boga.
Vendar pa prostor v njem samem, ki Boga in svet enoumno razlikuje
(kot Stvarnika in stvar) in hkrati tako med seboj zedinja, da bi ga
tesneje ne mogel. Torej: Bog najde »razloge« za ustvarjanje in samo
»snov« v samem sebi.
Tega si ne smemo tako zamišljati, kakor da bi se Bog zato moral v
svoji polnosti umakniti in samega omejiti. Misel o stvarjenju v Bogu
ima smisel samo, ker in kolikor je Bog od vekomaj nič drugače kot
tista ljubezen, ki daje prostor in svobodo. Da je to, mu ni potrebno
šele omejiti samega sebe, kakor da ne bi bil že brez stvarstva takšna
33 Prim. Christian Link, Die Welt als Gleichnis, 222 sl.
34 Prim. J. Moltmann, Gott in der Schöpfung, 76.
183
Moltmann govori o stvarstvu kot »zasnovi božjega kraljestva«.33
Vsa življenjska področja vsebujejo v svoji strukturi na njim lasten
način odprtost za prihodnost. V tem je njihov značaj znamenja. Na
temelju te notranje strukture stvarstva in gornjih zakonitosti smemo
govori o »realnih znamenjih« (Realchiffren) sveta.34 Kolikor prepo
znamo svet kot »realno obljubo božjega kraljestva«, spada tudi samo
v zgodovino kraljestva. V tem kontekstu Jürgen Moltmann na novo
razlaga nauk o »vestigia dei« (znamenja Boga). »Vestigia dei«, ki so v
območju narave, so »vestigia trinitatis« (znamenja Trojice) in »vestigia
regni dei« (znamenja Božjega kraljestva). Kajti Bog se razodeva kot
troedini Bog, kot obljubljeni Bog prihajajočega kraljestva slave.
Krščanski panenteizem
Menim, da nam je krščansko razumljeni pan-en-teistični model
stvarjenja (vse v Bogu) v pomoč, ko govorimo o trinitaričnosti stvar
stva. Prav pri Pavlu ga slišimo, v njegovem govoru na Areopagu: »V
njem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 17,28). Slišimo ga, ob misli na
preeksistentni Logos, tudi v njegovi hvalnici Kristusu v Pismu Kolo
šanom: »V njem je vse ustvarjeno« (Kol 1,16). Že pri starozaveznem
modrem Jezusu Sirahu slišimo v navdušeni hvalnici Božjega veličastva
v naravi: »Sklep besed naj bo: On je vse.« (Sir 43,27.) Nobenega
prostora poleg njega: ničesar ne more biti poleg neskončnega Boga.
Vendar pa prostor v njem samem, ki Boga in svet enoumno razlikuje
(kot Stvarnika in stvar) in hkrati tako med seboj zedinja, da bi ga
tesneje ne mogel. Torej: Bog najde »razloge« za ustvarjanje in samo
»snov« v samem sebi.
Tega si ne smemo tako zamišljati, kakor da bi se Bog zato moral v
svoji polnosti umakniti in samega omejiti. Misel o stvarjenju v Bogu
ima smisel samo, ker in kolikor je Bog od vekomaj nič drugače kot
tista ljubezen, ki daje prostor in svobodo. Da je to, mu ni potrebno
šele omejiti samega sebe, kakor da ne bi bil že brez stvarstva takšna
33 Prim. Christian Link, Die Welt als Gleichnis, 222 sl.
34 Prim. J. Moltmann, Gott in der Schöpfung, 76.
183
