Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 188
RAZPRAVE, [TUDIJE
Nenad Hardi Vitorovi}
TEOLOGIJA POLITI^NEGA AKTA
Pojem politični akt se morda sliši sodobno, toda anglikanski te-
olog Oliver O’Donovan dokazuje, da je bil njegov pomen implicitno
prisoten že v predmoderni krščanski tradiciji, ki je politično avto
ritet o (oblast) razumele v smislu aktov sodbe (O’Donovan, 2004:
208–209). Pravzaprav skuša pokazati, da je pojem političnega akta
tisto, za kar je pri avtoriteti vselej že šlo. O’Donovan se ukvarja pred-
vsem s politično teologijo, ki jo je razvil v knjigi The Desire of Nations
(1996/1999) in (krščansko) politično etiko, pri čemer v uvodu v The
Ways of Judgement (2005) – ki je bila mišljena kot politično-etično
nadaljevanje prejšnje – opozarja, da je pojma treba jemati z zrnom
soli, saj lahko napeljujeta na napačno razumevanje, da naj bi bil prvi
pojem bolj teoretičen, drugi pa bolj praktičen. Dejansko sta obe deli
osredinjeni v pojmu političnega akta, katerega edina do paruzije še
legitimna oblika naj bi bila »sodba«.
Sicer je O’Donovan idejo političnega akta »našel« pri Paulu Ram
seyju, ki je z njegovo pomočjo kritiziral Karla Bartha, predvsem tisto,
kar se mu je kazalo kot pripisovanje prevelike avtoritete institucijam
(pravni ureditvi) in pa načelom v etiki. Sam je imel izrazito kazui
stečen pristop s poudarkom na primarnosti političnega akta, neome
jenega z institucijami, kar je značilno tudi za O’Donovana. Pri tem pa
neodvisnost političnega akta od institucij še ne pomeni, da institucije
niso privilegiran okvir političnih aktov:
»Politična misel je […] ujeta v značilno vmesni položaj med de
jure in de facto: po eni strani je kritična do moralnih sodb, ki niso
vpete v dejanske institucije, po drugi pa je kritična do institucij, ki ne
188
Nenad Hardi Vitorovi}
TEOLOGIJA POLITI^NEGA AKTA
Pojem politični akt se morda sliši sodobno, toda anglikanski te-
olog Oliver O’Donovan dokazuje, da je bil njegov pomen implicitno
prisoten že v predmoderni krščanski tradiciji, ki je politično avto
ritet o (oblast) razumele v smislu aktov sodbe (O’Donovan, 2004:
208–209). Pravzaprav skuša pokazati, da je pojem političnega akta
tisto, za kar je pri avtoriteti vselej že šlo. O’Donovan se ukvarja pred-
vsem s politično teologijo, ki jo je razvil v knjigi The Desire of Nations
(1996/1999) in (krščansko) politično etiko, pri čemer v uvodu v The
Ways of Judgement (2005) – ki je bila mišljena kot politično-etično
nadaljevanje prejšnje – opozarja, da je pojma treba jemati z zrnom
soli, saj lahko napeljujeta na napačno razumevanje, da naj bi bil prvi
pojem bolj teoretičen, drugi pa bolj praktičen. Dejansko sta obe deli
osredinjeni v pojmu političnega akta, katerega edina do paruzije še
legitimna oblika naj bi bila »sodba«.
Sicer je O’Donovan idejo političnega akta »našel« pri Paulu Ram
seyju, ki je z njegovo pomočjo kritiziral Karla Bartha, predvsem tisto,
kar se mu je kazalo kot pripisovanje prevelike avtoritete institucijam
(pravni ureditvi) in pa načelom v etiki. Sam je imel izrazito kazui
stečen pristop s poudarkom na primarnosti političnega akta, neome
jenega z institucijami, kar je značilno tudi za O’Donovana. Pri tem pa
neodvisnost političnega akta od institucij še ne pomeni, da institucije
niso privilegiran okvir političnih aktov:
»Politična misel je […] ujeta v značilno vmesni položaj med de
jure in de facto: po eni strani je kritična do moralnih sodb, ki niso
vpete v dejanske institucije, po drugi pa je kritična do institucij, ki ne
188
