Page 24 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 24
RAZPRAVE, [TUDIJE
pesmi, ki je krožila med ljudmi in je menda prav ta, kot jo je kranjski
davkar 31. julija 1580 bral na neki protestantski pojedini od krstu.35
Seveda tudi nadvojvoda ni ostal gluh za pritožbe vikarja Mrcine
in kranjskih katoliških hišnih posestnikov. Zato je ukazal zapreti
sodnika Junauerja ter še tri druge meščane, v Kranj pa je poslal
deželne komisarje, ki naj celo reč preiščejo. Zadeva se je končala tako,
da so komisarji pravico prisodili protestantski strani, pet glavnih
pritožnikov izmed katoličanov pa je sodnik, ki je bil do nadaljnjega
zopet v sedlu, pognal skozi mestna vrata.36
Toda kariera protiluteranskega borca rimske cerkve se s tem za
Matijo Mrcino še zdaleč ni končala. Živahni kranjski vikar je namreč
leta 1584 presedlal na župnijo v Kamniku, kjer so imeli protestanti
v gradu Križ krepko podporo. Toda tudi tamkaj jim je stopal na pot:
27. januarja 1586 je s psovkami po kamniških ulicah preganjal super
intendenta protestantske cerkve na Kranjskem, M. Krištofa Spind
lerja, ljudi pa pozival, naj glavo kranjskih protestantov pobijejo s
kamenjem.37 Vendar je bil zaradi nerednega življenja s priležnico 1594
odstavljen od duhovniške službe, potem pa je naslednje leto (1595)
živel »pohujšljivo« – z materjo svojih otrok se je nastanil pri nekem
kmetu – in tudi protestante je zlagoma jel pokopavati: proti plačilu
kar v kamniški župnijski cerkvi.
Z drugim odločnim nasprotnikom protestantov na Kranjskem ob
računava Trubar v naslednjih verzih »druge izlage« Tega prvega psalma:
Obtu, mui pravi kersčenik,
Aku POLIDOR, MERČNIK
Tebe zlu oblagaio,
S teim niju bogu Zludiu
Nih coll, činž zveistu daio.38
Trubar je z gornjimi besedami zgrabil Polidorja de Montagnano,39
italijanskega duhovnika, ki je študiral v Padovi in Benetkah ter
35 F. Kidrič, n. d., 45.
36 J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 720, 721.
37 F. Kidrič, n. d., 46.
38 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 494.
39 France Kidrič, Polidor de Montagnana, v: Slovenski bibliografski leksikon II, Ljubljana
1933–1952, 150–153.
24
pesmi, ki je krožila med ljudmi in je menda prav ta, kot jo je kranjski
davkar 31. julija 1580 bral na neki protestantski pojedini od krstu.35
Seveda tudi nadvojvoda ni ostal gluh za pritožbe vikarja Mrcine
in kranjskih katoliških hišnih posestnikov. Zato je ukazal zapreti
sodnika Junauerja ter še tri druge meščane, v Kranj pa je poslal
deželne komisarje, ki naj celo reč preiščejo. Zadeva se je končala tako,
da so komisarji pravico prisodili protestantski strani, pet glavnih
pritožnikov izmed katoličanov pa je sodnik, ki je bil do nadaljnjega
zopet v sedlu, pognal skozi mestna vrata.36
Toda kariera protiluteranskega borca rimske cerkve se s tem za
Matijo Mrcino še zdaleč ni končala. Živahni kranjski vikar je namreč
leta 1584 presedlal na župnijo v Kamniku, kjer so imeli protestanti
v gradu Križ krepko podporo. Toda tudi tamkaj jim je stopal na pot:
27. januarja 1586 je s psovkami po kamniških ulicah preganjal super
intendenta protestantske cerkve na Kranjskem, M. Krištofa Spind
lerja, ljudi pa pozival, naj glavo kranjskih protestantov pobijejo s
kamenjem.37 Vendar je bil zaradi nerednega življenja s priležnico 1594
odstavljen od duhovniške službe, potem pa je naslednje leto (1595)
živel »pohujšljivo« – z materjo svojih otrok se je nastanil pri nekem
kmetu – in tudi protestante je zlagoma jel pokopavati: proti plačilu
kar v kamniški župnijski cerkvi.
Z drugim odločnim nasprotnikom protestantov na Kranjskem ob
računava Trubar v naslednjih verzih »druge izlage« Tega prvega psalma:
Obtu, mui pravi kersčenik,
Aku POLIDOR, MERČNIK
Tebe zlu oblagaio,
S teim niju bogu Zludiu
Nih coll, činž zveistu daio.38
Trubar je z gornjimi besedami zgrabil Polidorja de Montagnano,39
italijanskega duhovnika, ki je študiral v Padovi in Benetkah ter
35 F. Kidrič, n. d., 45.
36 J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 720, 721.
37 F. Kidrič, n. d., 46.
38 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 494.
39 France Kidrič, Polidor de Montagnana, v: Slovenski bibliografski leksikon II, Ljubljana
1933–1952, 150–153.
24
