Page 210 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 210
RAZPRAVE, [TUDIJE
Lastnina pomeni predvsem velikansko odgovornost in Moltmann
opozarja, da po nemški ustavi lastnina »obvezuje po socialni plati«,35
je socialno zaobvezujoča (sozialpflichtig). »Ta, ki si pridobi lastnino in
jo poseduje, prevzema tudi družbeno odgovornost.«36 Glede na naše
zdajšnje razmere bi človek skoraj ne verjel, da je te besede pisal teolog.
Obsodil je porast naraščajoče revščine, grozljivo brezposelnost in
prijetno presenetil s konkretnimi predlogi, kako obvladovati trpljenje
Zemlje in kako zaustavljati krizo.
Moltmann je predvsem poudarjal pomen življenja v skupnosti.
Sodobnost je ustvarila tolikšen individualizem, da vsak v njem išče
svojo lastno svobodo, ne da bi ga skrbelo za druge ljudi. Tukaj smo
izpostavljeni načelu konkurence, ki močnejše privilegira, slabotnejše
izločuje in celo kaznuje. Živimo v svetu kjer so delovna mesta, poklici,
službe omejeni in kjer boj zanje poteka domala kot boj vseh proti
vsem, saj ni za vse dovolj delovnih mest, njihovo število je celo v
upadanju. Torej: kako preživeti, kajti narašča število teh, ki so potis
njeni na rob in so kot ‚ochlos‘. Posledice tega Moltmann strne v tole
ugotovitev: »Ideologija ‚ni dovolj za vse‘ dela ljudi osamljene, izolira
jih, preprečuje odnose z drugimi ljudmi in jih vodi v socialno smrt.«37
Je rešitev in ta je nam ljudem dosegljiva, samo če se le malo potru
dimo. Med drugim tudi s tem, da omejimo naše potrebe, ki sploh
niso več temeljne potrebe za preživetje, ampak »razvnete in umetno
stopnjevane zahteve in želje«, ki so neprave, brezmejne in človeka
delajo za »pohlepno zverino«.38
»Nikoli dovolj!« ni samo načelo sodobne ekonomije, ampak tudi
ljudi, ki se prepuščajo nenasitni lakoti po moči, užitku in ki tem več
hočejo, čim več imajo. Moltmann taki zasvojenosti očita in jo obsoja z
besedami: »Ni dovolj dobrin za vse: to geslo razbije sleherno člov eško
skupnost in draži ljudstvo zoper ljudstvo, razred zoper razred, spol
zoper spol, končno vsakogar zoper vsakogar in vsakogar zoper samega
sebe. To geslo strahu osamlja ljudi in jih vodi v načelno sovražen
35 Prav tam.
36 Prav tam.
37 Prav tam, str. 37.
38 Jürgen Moltmann: Dovolj dobrin za vse, nav. iz Ciril Sorč: Sveti Duh. Polnost ljubezni
in življenja, Ognjišče, Koper 1994, str. 9.
210
Lastnina pomeni predvsem velikansko odgovornost in Moltmann
opozarja, da po nemški ustavi lastnina »obvezuje po socialni plati«,35
je socialno zaobvezujoča (sozialpflichtig). »Ta, ki si pridobi lastnino in
jo poseduje, prevzema tudi družbeno odgovornost.«36 Glede na naše
zdajšnje razmere bi človek skoraj ne verjel, da je te besede pisal teolog.
Obsodil je porast naraščajoče revščine, grozljivo brezposelnost in
prijetno presenetil s konkretnimi predlogi, kako obvladovati trpljenje
Zemlje in kako zaustavljati krizo.
Moltmann je predvsem poudarjal pomen življenja v skupnosti.
Sodobnost je ustvarila tolikšen individualizem, da vsak v njem išče
svojo lastno svobodo, ne da bi ga skrbelo za druge ljudi. Tukaj smo
izpostavljeni načelu konkurence, ki močnejše privilegira, slabotnejše
izločuje in celo kaznuje. Živimo v svetu kjer so delovna mesta, poklici,
službe omejeni in kjer boj zanje poteka domala kot boj vseh proti
vsem, saj ni za vse dovolj delovnih mest, njihovo število je celo v
upadanju. Torej: kako preživeti, kajti narašča število teh, ki so potis
njeni na rob in so kot ‚ochlos‘. Posledice tega Moltmann strne v tole
ugotovitev: »Ideologija ‚ni dovolj za vse‘ dela ljudi osamljene, izolira
jih, preprečuje odnose z drugimi ljudmi in jih vodi v socialno smrt.«37
Je rešitev in ta je nam ljudem dosegljiva, samo če se le malo potru
dimo. Med drugim tudi s tem, da omejimo naše potrebe, ki sploh
niso več temeljne potrebe za preživetje, ampak »razvnete in umetno
stopnjevane zahteve in želje«, ki so neprave, brezmejne in človeka
delajo za »pohlepno zverino«.38
»Nikoli dovolj!« ni samo načelo sodobne ekonomije, ampak tudi
ljudi, ki se prepuščajo nenasitni lakoti po moči, užitku in ki tem več
hočejo, čim več imajo. Moltmann taki zasvojenosti očita in jo obsoja z
besedami: »Ni dovolj dobrin za vse: to geslo razbije sleherno člov eško
skupnost in draži ljudstvo zoper ljudstvo, razred zoper razred, spol
zoper spol, končno vsakogar zoper vsakogar in vsakogar zoper samega
sebe. To geslo strahu osamlja ljudi in jih vodi v načelno sovražen
35 Prav tam.
36 Prav tam.
37 Prav tam, str. 37.
38 Jürgen Moltmann: Dovolj dobrin za vse, nav. iz Ciril Sorč: Sveti Duh. Polnost ljubezni
in življenja, Ognjišče, Koper 1994, str. 9.
210
