Page 213 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 213
CVETKA HED@ET TÓTH
lahko zelo hvaležni, da je kot teolog prepoznal – in to tudi teoretsko
negoval – potrebo po ohranjanju večnosti na podlagi socialne pravič
nosti.
V istem članku Moltmann ugotavlja, da ne glede na to, da izhajajo iz
različnih duhovnih virov in še vedno niso strnjene v enem dokumentu,
»spadajo individualne in človekove socialne pravice logično skupaj in se
v svojem uresničevanju medsebojno pogojujejo.«48 Moltmann izrecno
poudarja, da ima v načelu človekova socialna plat isto čast kot njegova
osebnostna. Kajti osebe ni pred skupnostjo in ne skupnosti pred os-
ebo, človekova individualnost in socialnost se medsebojno pogojujeta.
»Zaradi tega načelno ne morejo imeti indiv idualne pravice prednosti
pred socialnimi pravicami človeka, kakor na Zahodu vseskozi mislijo.
Pravice oseb je mogoče uresničiti samo v pravični družbi in pravično
družbo je mogoče graditi samo na osnovi pravic oseb.«49 Pravica do
dela predpostavlja svobodo izbire dela, da bi ljudje svobodno živeli, in
pravica do dela je že skoraj isto kot pravica do življenja. Kakor da bi
brezposelnost jemala ljudem pravico do življenja – to pa žal najnovejša
dogajanja zelo tragično potrjujejo. Moltmann je v svojem času pred-
lagal izravnavo (Ausgleich) med idejami svobode in enakosti ljudi.
Dogajanje po letu 1989 je to izravnavo v marsičem uničilo in sesulo.
Kje začeti z obnovo tega, kar smo s političnimi sredstvi zapravili? Ta
trenutek odgovor na vprašanje čemu izostaja.
3. KRŠČANSKO UPANJE – NA KONCU ZAČETEK
O čem govorimo, ko se sprašujemo o »koncu sveta«, o »koncu vseh
stvari« in v novejši dobi o »koncu zgodovine«?50 Moltmann nas kot
kristjan opozarja, da ni krščansko razmišljati o koncu, ampak prej o
novem začetku. Zakaj?
Njegova odločna trditev se glasi: »Krščansko upanje pričakuje
v koncu začetek.«51 V svojem najbolj znanem delu Teologija upanja
(1964), prevedenem v številne jezike, poudarja, da je prispevek tega
48 Prav tam, str. 168.
49 Prav tam.
50 Jürgen Moltmann: Im Ende – Gott, Concilium 34 (1998), zv. 4, str. 457.
51 Prav tam, str. 458.
213
lahko zelo hvaležni, da je kot teolog prepoznal – in to tudi teoretsko
negoval – potrebo po ohranjanju večnosti na podlagi socialne pravič
nosti.
V istem članku Moltmann ugotavlja, da ne glede na to, da izhajajo iz
različnih duhovnih virov in še vedno niso strnjene v enem dokumentu,
»spadajo individualne in človekove socialne pravice logično skupaj in se
v svojem uresničevanju medsebojno pogojujejo.«48 Moltmann izrecno
poudarja, da ima v načelu človekova socialna plat isto čast kot njegova
osebnostna. Kajti osebe ni pred skupnostjo in ne skupnosti pred os-
ebo, človekova individualnost in socialnost se medsebojno pogojujeta.
»Zaradi tega načelno ne morejo imeti indiv idualne pravice prednosti
pred socialnimi pravicami človeka, kakor na Zahodu vseskozi mislijo.
Pravice oseb je mogoče uresničiti samo v pravični družbi in pravično
družbo je mogoče graditi samo na osnovi pravic oseb.«49 Pravica do
dela predpostavlja svobodo izbire dela, da bi ljudje svobodno živeli, in
pravica do dela je že skoraj isto kot pravica do življenja. Kakor da bi
brezposelnost jemala ljudem pravico do življenja – to pa žal najnovejša
dogajanja zelo tragično potrjujejo. Moltmann je v svojem času pred-
lagal izravnavo (Ausgleich) med idejami svobode in enakosti ljudi.
Dogajanje po letu 1989 je to izravnavo v marsičem uničilo in sesulo.
Kje začeti z obnovo tega, kar smo s političnimi sredstvi zapravili? Ta
trenutek odgovor na vprašanje čemu izostaja.
3. KRŠČANSKO UPANJE – NA KONCU ZAČETEK
O čem govorimo, ko se sprašujemo o »koncu sveta«, o »koncu vseh
stvari« in v novejši dobi o »koncu zgodovine«?50 Moltmann nas kot
kristjan opozarja, da ni krščansko razmišljati o koncu, ampak prej o
novem začetku. Zakaj?
Njegova odločna trditev se glasi: »Krščansko upanje pričakuje
v koncu začetek.«51 V svojem najbolj znanem delu Teologija upanja
(1964), prevedenem v številne jezike, poudarja, da je prispevek tega
48 Prav tam, str. 168.
49 Prav tam.
50 Jürgen Moltmann: Im Ende – Gott, Concilium 34 (1998), zv. 4, str. 457.
51 Prav tam, str. 458.
213
