Page 222 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 222
BILO JE POVEDANO
Ponatisnjeni odlomek iz Rajhmanove knjige je 2. poglavje njenega
3. dela (Trubarjeva izvirnost in odvisnost). V njem Rajhman povzema
in pojasnjuje ugotovitve svojega raziskovanja Trubarjevega razmerja
predvsem do Hyndricha Bullingerja in Philippa Melanchthona. V
sklepnem poglavju (108–109) 3. dela pa Rajhman med drugim pou
darja:
»Bili bi preveč ozki, ako bi trdili, da je Ena dolga predguvor dobila
spodbudo pri Melanchthonu in Bullingerju, da je nastala na osnovi
teh dveh in da v njej ni ničesar, kar bi kazalo še na druge vplive.
[…] Trubar se je vedno bal, da bi ga osumili herezije znotraj prote
stantskega kroga doma in v tujini, zato je zabrisal sled svojemu av-
torstvu, in ko je bila dana priložnost, je jasneje stopil v ospredje. Tako
je razumljivo in posebej značilno za njegov značaj in miselnost, da je
Bullingerja omenil le v pismu, v sumaričnem poročilu ne zasledimo
nobenega imena, Melanchthonovo ime pa šele v Ednih razumnih
naucih. Če je Melanchthona javno priznal šele po njegovi smrti, je
toliko bolj razumljivo, da Bullingerjevega imena ni zapisal nikoli
javno […].«*
Melanchthon in Loci teologici
Trubarjev Ta pervi dejl je bil napisan v Kemptenu ob švicarski meji.
Iz časa njegovega bivanja v Kemptenu tudi izvirajo pisma Bullingerju.
Ni torej v tem času pretrgal s Švicarji, nasprotno, njegovi stiki so
postali še živahnejši. V vsem, tako se zdi, se je obračal na Bullingerja,
imel ga je za svojega mentorja, vendar ni bil Bullinger edini svetovalec.
Že v Catechismu iz l. 1555, ki je bil napisan v Kemptenu, je črpal tudi
iz drugih virov. Med njimi naj bi bili Melanchthonovi spisi.51 Tako
bi mogli ugotoviti po Trubarjevem priznanju prvo srečanje z Me
* Pojasnilo sestavil Dušan Voglar.
51 M. Rupel, Primož Trubar, Ljubljana 1962, 92; T. Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen
1897, 46, kjer Trubar razlaga vsebino »Catechisma v slovenskem jeziku« iz l. 1555
in takole pravi: »Ist der klain catechismus Lutheri in fragstuckh gestelt, gleichwohl
ettwas in der ordnung verändert und auß Melanthonis, Urbani Regii und auß deß
grossen Brentii catechismi gemehrt.«
222
Ponatisnjeni odlomek iz Rajhmanove knjige je 2. poglavje njenega
3. dela (Trubarjeva izvirnost in odvisnost). V njem Rajhman povzema
in pojasnjuje ugotovitve svojega raziskovanja Trubarjevega razmerja
predvsem do Hyndricha Bullingerja in Philippa Melanchthona. V
sklepnem poglavju (108–109) 3. dela pa Rajhman med drugim pou
darja:
»Bili bi preveč ozki, ako bi trdili, da je Ena dolga predguvor dobila
spodbudo pri Melanchthonu in Bullingerju, da je nastala na osnovi
teh dveh in da v njej ni ničesar, kar bi kazalo še na druge vplive.
[…] Trubar se je vedno bal, da bi ga osumili herezije znotraj prote
stantskega kroga doma in v tujini, zato je zabrisal sled svojemu av-
torstvu, in ko je bila dana priložnost, je jasneje stopil v ospredje. Tako
je razumljivo in posebej značilno za njegov značaj in miselnost, da je
Bullingerja omenil le v pismu, v sumaričnem poročilu ne zasledimo
nobenega imena, Melanchthonovo ime pa šele v Ednih razumnih
naucih. Če je Melanchthona javno priznal šele po njegovi smrti, je
toliko bolj razumljivo, da Bullingerjevega imena ni zapisal nikoli
javno […].«*
Melanchthon in Loci teologici
Trubarjev Ta pervi dejl je bil napisan v Kemptenu ob švicarski meji.
Iz časa njegovega bivanja v Kemptenu tudi izvirajo pisma Bullingerju.
Ni torej v tem času pretrgal s Švicarji, nasprotno, njegovi stiki so
postali še živahnejši. V vsem, tako se zdi, se je obračal na Bullingerja,
imel ga je za svojega mentorja, vendar ni bil Bullinger edini svetovalec.
Že v Catechismu iz l. 1555, ki je bil napisan v Kemptenu, je črpal tudi
iz drugih virov. Med njimi naj bi bili Melanchthonovi spisi.51 Tako
bi mogli ugotoviti po Trubarjevem priznanju prvo srečanje z Me
* Pojasnilo sestavil Dušan Voglar.
51 M. Rupel, Primož Trubar, Ljubljana 1962, 92; T. Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen
1897, 46, kjer Trubar razlaga vsebino »Catechisma v slovenskem jeziku« iz l. 1555
in takole pravi: »Ist der klain catechismus Lutheri in fragstuckh gestelt, gleichwohl
ettwas in der ordnung verändert und auß Melanthonis, Urbani Regii und auß deß
grossen Brentii catechismi gemehrt.«
222
