Page 226 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 226
BILO JE POVEDANO
o božjih zapovedih, evangeliju, milosti in opravičenju ter dobrih delih,
o razliki med starim in novim »testamentom«, o razločevanju med
smrtnim in malim grehom, Cerkvi in zakramentih, predestinaciji,
Kristusovem kraljestvu, o vstajenju mrtvih, o duhu in črki, trpljenju
in tolažbi v trpljenju, poklicu, o svetni oblasti, o človeškem elementu
(obredih) v Cerkvi, o mrtvičenju, pohujšanju in krščanski svobodi.67
Ena dolga predguvor ima pet delov. V prvem delu razpravlja Trubar
o temeljnih pojmih, kaj je evangelij, kakšna je razlika med staro in
novo zavezo, kaj je vera. V drugem delu o Sveti Trojici, o Bogu in
človeku pred grehom, po grehu, o izvirnem grehu, o samem grehu, o
kaznih za grehe, končno o povzročitelju greha. V tretjem delu govori o
učlovečenju, razliki med postavo in Kristusovo pravičnostjo, o pojmu
milosti, o odpuščanju in večnem življenju, o zakramentih. V četrtem
delu govori Trubar o veri, ki zveliča, o pomenu dobrih del. V petem
delu pa najprej o znamenjih, ki potrjujejo božjo besedo, o trpljenju in
preskušnjah vernih in tolažbi v nadlogah, molitvi in končno o štirih
evangelistih.68
Primerjava med vsebino Melanchthonovih Loci thelogici in Trubar
jeve Ene dolge predguvori pokaže, da je več podobnosti, vsaj po razpo
reditvi snovi in njenem obsegu, med Melanchthonom in Trubarjem
kot med Bullingerjem in Trubarjem. Dejansko je tudi Trubar, kot smo
že navedli v prejšnjih poglavjih, dosledno prevajal iz Melancht hona,
včasih cele odstavke in celo poglavja (npr. o molitvi in pres kušnjah
vernih), kar pa ni mogoče reči o Bullingerju.
Seveda se Trubar v razporeditvi ne drži melanchthonovega okvira.
Vrstni red ni strogo določen, Trubar si dovoljuje svojo razvrstitev. Tudi
ni Trubar govoril o vsem, kar je v Melanchthonovem priročniku. Res
je Trubarjev cilj strniti poglavitne protestantske nauke, vendar tako,
da osrednja tema o opravičenju ne zbledi, temveč ostane v vsem delu
vidna. In temu je botroval prej Bullinger kot Melanchthon, kajti
Melanchthon govori le v enem poglavju izrecno o opravičenju, nje
govo delo ni osredotočeno na pojem opravičenja in dobrih del kot
Bullingerjev predgovor. Zato moramo reči, da je Bullingerjev vpliv
67 Prim. Ph. Melanchthon, n. d., Index, 665 sl. (u5).
68 P. Trubar, Ta pervi dejl tiga noviga testamenta, Tübingen 1557, Regišter; T. Elze, n. d.,
46 sl.
226
o božjih zapovedih, evangeliju, milosti in opravičenju ter dobrih delih,
o razliki med starim in novim »testamentom«, o razločevanju med
smrtnim in malim grehom, Cerkvi in zakramentih, predestinaciji,
Kristusovem kraljestvu, o vstajenju mrtvih, o duhu in črki, trpljenju
in tolažbi v trpljenju, poklicu, o svetni oblasti, o človeškem elementu
(obredih) v Cerkvi, o mrtvičenju, pohujšanju in krščanski svobodi.67
Ena dolga predguvor ima pet delov. V prvem delu razpravlja Trubar
o temeljnih pojmih, kaj je evangelij, kakšna je razlika med staro in
novo zavezo, kaj je vera. V drugem delu o Sveti Trojici, o Bogu in
človeku pred grehom, po grehu, o izvirnem grehu, o samem grehu, o
kaznih za grehe, končno o povzročitelju greha. V tretjem delu govori o
učlovečenju, razliki med postavo in Kristusovo pravičnostjo, o pojmu
milosti, o odpuščanju in večnem življenju, o zakramentih. V četrtem
delu govori Trubar o veri, ki zveliča, o pomenu dobrih del. V petem
delu pa najprej o znamenjih, ki potrjujejo božjo besedo, o trpljenju in
preskušnjah vernih in tolažbi v nadlogah, molitvi in končno o štirih
evangelistih.68
Primerjava med vsebino Melanchthonovih Loci thelogici in Trubar
jeve Ene dolge predguvori pokaže, da je več podobnosti, vsaj po razpo
reditvi snovi in njenem obsegu, med Melanchthonom in Trubarjem
kot med Bullingerjem in Trubarjem. Dejansko je tudi Trubar, kot smo
že navedli v prejšnjih poglavjih, dosledno prevajal iz Melancht hona,
včasih cele odstavke in celo poglavja (npr. o molitvi in pres kušnjah
vernih), kar pa ni mogoče reči o Bullingerju.
Seveda se Trubar v razporeditvi ne drži melanchthonovega okvira.
Vrstni red ni strogo določen, Trubar si dovoljuje svojo razvrstitev. Tudi
ni Trubar govoril o vsem, kar je v Melanchthonovem priročniku. Res
je Trubarjev cilj strniti poglavitne protestantske nauke, vendar tako,
da osrednja tema o opravičenju ne zbledi, temveč ostane v vsem delu
vidna. In temu je botroval prej Bullinger kot Melanchthon, kajti
Melanchthon govori le v enem poglavju izrecno o opravičenju, nje
govo delo ni osredotočeno na pojem opravičenja in dobrih del kot
Bullingerjev predgovor. Zato moramo reči, da je Bullingerjev vpliv
67 Prim. Ph. Melanchthon, n. d., Index, 665 sl. (u5).
68 P. Trubar, Ta pervi dejl tiga noviga testamenta, Tübingen 1557, Regišter; T. Elze, n. d.,
46 sl.
226
