Page 225 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 225
JO@E RAJHMAN
matika«.63 V njej je prvotno bilo marsikaj pomanjkljivega, Melanch
thon takrat še ni izdelal nauka o troedinem Bogu niti o učlovečenju,
temveč le nauk o odrešenju in nravnosti. Hotel je s pomočjo teoloških
pojmov greha, postave, milosti in evangelija, ki jih je poznal iz pisma
Rimljanom, dokazati enotnost svetega pisma in njegov pomen za
zgodovino odrešenja.64
Trubarju je bil Melanchthon prav tako blizu, ali vsaj tako blizu
kot Bullinger. Po svojem značaju je namreč Melanchthon ustrezal
Trubarjevemu. Trubar je težil k miroljubnemu reševanju problemov
znotraj protestantizma, podobno kot Bullinger in Melanchthon. Če
mu Melanchthon v letih 1548–1550 še ni bil všeč, mu je moral biti v
poznejših letih, ko je minila doba interima in se je Melanchthon sam
odrekel »adiafor« v l. 1552.65
Zato je mogel l. 1562 v predgovoru glagolskega prevoda Melanch
thonovih Loci theologici oceniti Melanchthona kot zelo učenega moža
in Loci theologici so »prava, jasna in zadostna razlaga in razširitev celega
katekizma«, prevod v hrvaščini pa naj bi »veliko koristil pri sloven
skem in hrvaškem ljudstvu«.66
Jasneje kot Bullingerjev delež bi mogli dokazati Melanchthonov
vpliv na Enodolgo predguvor. Ker obravnava Bullinger le del prote
stantske dogmatike, namreč le soteriologijo, kamor spada vprašanje
Kristusovega sredništva in opravičenje po dobrih delih ali brez njih,
je Melanchthon dejansko zajel širše področje in je moral Trubar, tako
bi mogli sklepati, v okvir Ene dolge predguvori, ki je nastal verjetno po
zgledu Loci theologici, vriniti Bullingerjeve ideje in se nanj ozreti le
toliko, kolikor je to dovoljeval siceršnji že izdelani okvir po Melanch
thonovih Loci theologici.
Skušajmo to trditev dokazati! Loci Theologici imajo 24 poglavij.
Melanchthon govori najprej o Bogu, nato o treh božjih osebah, o
stvarjenju, o vzroku greha in svobodni volji, nato o samem grehu,
63 Handbuch der Kirchengeschichte IV, 104.
64 Prav tam. Prim. L. Stern, Martin Luther und Philipp Melanchthon – ihre ideologische
Herkunft und geschichtliche Leistung, Wissenschaftliche Zeitschrift der Martin-Luther-
Universität Halle-Wittenberg, II, 1952/53, 6, 106, 107.
65 J. Rajhman, Zgodovinski okvir nastanka Trubarjevega katekizma iz leta 1550, Bogoslovni
vestnik 29, 1969; J. Paquier, n. d., 504.
66 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 19662.
225
matika«.63 V njej je prvotno bilo marsikaj pomanjkljivega, Melanch
thon takrat še ni izdelal nauka o troedinem Bogu niti o učlovečenju,
temveč le nauk o odrešenju in nravnosti. Hotel je s pomočjo teoloških
pojmov greha, postave, milosti in evangelija, ki jih je poznal iz pisma
Rimljanom, dokazati enotnost svetega pisma in njegov pomen za
zgodovino odrešenja.64
Trubarju je bil Melanchthon prav tako blizu, ali vsaj tako blizu
kot Bullinger. Po svojem značaju je namreč Melanchthon ustrezal
Trubarjevemu. Trubar je težil k miroljubnemu reševanju problemov
znotraj protestantizma, podobno kot Bullinger in Melanchthon. Če
mu Melanchthon v letih 1548–1550 še ni bil všeč, mu je moral biti v
poznejših letih, ko je minila doba interima in se je Melanchthon sam
odrekel »adiafor« v l. 1552.65
Zato je mogel l. 1562 v predgovoru glagolskega prevoda Melanch
thonovih Loci theologici oceniti Melanchthona kot zelo učenega moža
in Loci theologici so »prava, jasna in zadostna razlaga in razširitev celega
katekizma«, prevod v hrvaščini pa naj bi »veliko koristil pri sloven
skem in hrvaškem ljudstvu«.66
Jasneje kot Bullingerjev delež bi mogli dokazati Melanchthonov
vpliv na Enodolgo predguvor. Ker obravnava Bullinger le del prote
stantske dogmatike, namreč le soteriologijo, kamor spada vprašanje
Kristusovega sredništva in opravičenje po dobrih delih ali brez njih,
je Melanchthon dejansko zajel širše področje in je moral Trubar, tako
bi mogli sklepati, v okvir Ene dolge predguvori, ki je nastal verjetno po
zgledu Loci theologici, vriniti Bullingerjeve ideje in se nanj ozreti le
toliko, kolikor je to dovoljeval siceršnji že izdelani okvir po Melanch
thonovih Loci theologici.
Skušajmo to trditev dokazati! Loci Theologici imajo 24 poglavij.
Melanchthon govori najprej o Bogu, nato o treh božjih osebah, o
stvarjenju, o vzroku greha in svobodni volji, nato o samem grehu,
63 Handbuch der Kirchengeschichte IV, 104.
64 Prav tam. Prim. L. Stern, Martin Luther und Philipp Melanchthon – ihre ideologische
Herkunft und geschichtliche Leistung, Wissenschaftliche Zeitschrift der Martin-Luther-
Universität Halle-Wittenberg, II, 1952/53, 6, 106, 107.
65 J. Rajhman, Zgodovinski okvir nastanka Trubarjevega katekizma iz leta 1550, Bogoslovni
vestnik 29, 1969; J. Paquier, n. d., 504.
66 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 19662.
225
