Page 229 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 229
PORTRETI
ANTON CHRÁSKA
1868–1953
Anton (Antonín) Chráska,* češki misijonar, biblicist, publicist, te-
olog, pridigar, pisec, pesnik in prevajalec Svetega pisma v slovenščino, je
od leta 1896 do leta 1922 (s krajšo prekinitvijo) deloval med Slovenci
kot osrednja osebnost protestantizma. Glede na njeg ovo delovanje ga
lahko vsekakor imenujemo »novi Trubar«.
Rodil se je v Horni Radechovi na vzhodu Češke, v družini svobodne
»reformovane evangelicke češke Církve«, teološko pa se je izobraževal
na Nemškem in na Škotskem, kjer se je med drugim zelo dobro naučil
nemščine, angleščine ter svetopisemske grščine in hebrejščine. Bil je
poročen in je imel enajst otrok.
Zakaj je Chráska sploh prišel na tedanje slovensko ozemlje? Po
marčni revoluciji leta 1848 so se začeli razvijati češko-slovenski odno-
si. Dunajski proglas slovanskih deputacij bratom Slovencem so
podpisali tudi Čehi, na slovanskem kongresu v Pragi pa so slovenski
zastopniki podprli idejo Zedinjene Slovenije. Takrat je pri nas veljalo
geslo: »Učimo se od Čehov!« Karlova univerza je tako postala vabljiva
tudi za slovenske študente.
Chráska je prišel s Slovenci prvič v stik v času šolanja na Nemškem.
V Porurju se je srečal s slovenskimi ekonomskimi izseljenci, rudarji, v
Ljubljano pa se je preselil z družino zato, da bi med Slovenci obnovil
* Obširna znanstvena raziskava o Chráskovem življenju, o njegovem delovanju
med Slovenci in o prevajanju Svetega pisma je zajeta v delu: Brkič, D. (1999). Anton
Chráska med Slovenci – O duhovnih koreninah evangelijskega gibanja pri nas. Koper:
Založba Vostri. (172 strani)
Doktorska disertacija istega avtorja pa obdeluje značilnosti in usmeritve Chráskove
teologije in je nadaljevanje avtorjeve raziskave.
229
ANTON CHRÁSKA
1868–1953
Anton (Antonín) Chráska,* češki misijonar, biblicist, publicist, te-
olog, pridigar, pisec, pesnik in prevajalec Svetega pisma v slovenščino, je
od leta 1896 do leta 1922 (s krajšo prekinitvijo) deloval med Slovenci
kot osrednja osebnost protestantizma. Glede na njeg ovo delovanje ga
lahko vsekakor imenujemo »novi Trubar«.
Rodil se je v Horni Radechovi na vzhodu Češke, v družini svobodne
»reformovane evangelicke češke Církve«, teološko pa se je izobraževal
na Nemškem in na Škotskem, kjer se je med drugim zelo dobro naučil
nemščine, angleščine ter svetopisemske grščine in hebrejščine. Bil je
poročen in je imel enajst otrok.
Zakaj je Chráska sploh prišel na tedanje slovensko ozemlje? Po
marčni revoluciji leta 1848 so se začeli razvijati češko-slovenski odno-
si. Dunajski proglas slovanskih deputacij bratom Slovencem so
podpisali tudi Čehi, na slovanskem kongresu v Pragi pa so slovenski
zastopniki podprli idejo Zedinjene Slovenije. Takrat je pri nas veljalo
geslo: »Učimo se od Čehov!« Karlova univerza je tako postala vabljiva
tudi za slovenske študente.
Chráska je prišel s Slovenci prvič v stik v času šolanja na Nemškem.
V Porurju se je srečal s slovenskimi ekonomskimi izseljenci, rudarji, v
Ljubljano pa se je preselil z družino zato, da bi med Slovenci obnovil
* Obširna znanstvena raziskava o Chráskovem življenju, o njegovem delovanju
med Slovenci in o prevajanju Svetega pisma je zajeta v delu: Brkič, D. (1999). Anton
Chráska med Slovenci – O duhovnih koreninah evangelijskega gibanja pri nas. Koper:
Založba Vostri. (172 strani)
Doktorska disertacija istega avtorja pa obdeluje značilnosti in usmeritve Chráskove
teologije in je nadaljevanje avtorjeve raziskave.
229
