Page 231 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 231
DANIEL BRKI^
biblické školy Jednoty českobratrské Antonína Chrásky, 3) Chráski so
zaradi dobrega znanja grščine ponudili tudi mesto predavatelja v
bogoslovni šoli v Angliji (J. Chyba, n. d., 2).
Chráska je leta 1893 uspešno končal štiriletno šolanje v Neukirch
nu (Nemčija) in prav tam se je med drugim dobro naučil grščine in
hebrejščine. Tam je bil kot redni študent vpisan pod številko 293. Od
tam je šel študirat teologijo na Teološki institut združene svobodne
škotske Cerkve v Glasgowu. Akademski dekan Frank V. Waddleton
mi je potrdil, da sta bili grščina in hebrejščina pri njih v tistem času
odločilna predmeta.
Chráskovo Sveto pismo je tudi prvo po Dalmatinu, ki je izšlo kot ce-
lota v eni knjigi. Prav tako je Chráska prvi, ki je pripravil z refer encami
opremljeno Sveto pismo stare in nove zaveze po zgledu češke Kralicke
Biblije, a so bili Chráskovi rokopisni popravki (pole) celotnega Svetega
pisma uničeni pri bombardiranju Beograda leta 1941. To je potrdil tudi
Chráskov sin Robert Chráska (R. Chráska, Antonín Chráska, kazatel
Slova Božiho, 3). Kljub temu je Chráska prvi, ki je pripravil slovensko
Sveto pismo, opremljeno tudi z referencami. Slov enci smo takšno Sveto
pismo dobili šele leta 1996 (Slovenski standardni prevod).
Na Slovenskem je Chráska deloval 26 let, a ni zapustil vidnejših
sledi. Je bil morda žrtev tedanjega predkoncilskega nedialoškega
rimskokatoliškega okolja in njegove antipropagande? Vsi navedki
to dokazujejo. Tedanje časopisje je takole pisalo: »[…] Eden največjih
nasprotnikov bil je v pretečenih stoletjih gotovo Luter … Žalibog nas
zgodovina uči, da se je ta krivovera precej razširila in istotako pri
tihotapila ter hotela razdejati lep vrt svete katoliške cerkve, a je bila
vendar preprečena. Še drugo žalostno prikazen vidimo dandanes.
Začel je v Ljubljani izhajati Chráskov protestantski list: ‚Blagovest-
nik‘, v slovenskem jeziku, zares krivi prerok v ovčjem oblačilu. Njegov
namen je počasi spraviti med verno katoliško ljudstvo strup prote
stantske krive vere … Katoliški Slovenci na Goriškem, pozor! Ne spre-
jemljite tega lista, saj je kriv prerok. Odklonite ga takoj in pošljite ga
nazaj. Dobro bi tudi bilo, da bi preč. duhovščina tudi z lece opozorila
svoje vernike na tega krivega preroka. […]« (Primorski list, Poučljiv list
za slovensko ljudstvo na Primorskem – »Vse za vero, dom, cesarja!«,
Gorica, 1905, 13: 52; 28. 12. 1905.)
231
biblické školy Jednoty českobratrské Antonína Chrásky, 3) Chráski so
zaradi dobrega znanja grščine ponudili tudi mesto predavatelja v
bogoslovni šoli v Angliji (J. Chyba, n. d., 2).
Chráska je leta 1893 uspešno končal štiriletno šolanje v Neukirch
nu (Nemčija) in prav tam se je med drugim dobro naučil grščine in
hebrejščine. Tam je bil kot redni študent vpisan pod številko 293. Od
tam je šel študirat teologijo na Teološki institut združene svobodne
škotske Cerkve v Glasgowu. Akademski dekan Frank V. Waddleton
mi je potrdil, da sta bili grščina in hebrejščina pri njih v tistem času
odločilna predmeta.
Chráskovo Sveto pismo je tudi prvo po Dalmatinu, ki je izšlo kot ce-
lota v eni knjigi. Prav tako je Chráska prvi, ki je pripravil z refer encami
opremljeno Sveto pismo stare in nove zaveze po zgledu češke Kralicke
Biblije, a so bili Chráskovi rokopisni popravki (pole) celotnega Svetega
pisma uničeni pri bombardiranju Beograda leta 1941. To je potrdil tudi
Chráskov sin Robert Chráska (R. Chráska, Antonín Chráska, kazatel
Slova Božiho, 3). Kljub temu je Chráska prvi, ki je pripravil slovensko
Sveto pismo, opremljeno tudi z referencami. Slov enci smo takšno Sveto
pismo dobili šele leta 1996 (Slovenski standardni prevod).
Na Slovenskem je Chráska deloval 26 let, a ni zapustil vidnejših
sledi. Je bil morda žrtev tedanjega predkoncilskega nedialoškega
rimskokatoliškega okolja in njegove antipropagande? Vsi navedki
to dokazujejo. Tedanje časopisje je takole pisalo: »[…] Eden največjih
nasprotnikov bil je v pretečenih stoletjih gotovo Luter … Žalibog nas
zgodovina uči, da se je ta krivovera precej razširila in istotako pri
tihotapila ter hotela razdejati lep vrt svete katoliške cerkve, a je bila
vendar preprečena. Še drugo žalostno prikazen vidimo dandanes.
Začel je v Ljubljani izhajati Chráskov protestantski list: ‚Blagovest-
nik‘, v slovenskem jeziku, zares krivi prerok v ovčjem oblačilu. Njegov
namen je počasi spraviti med verno katoliško ljudstvo strup prote
stantske krive vere … Katoliški Slovenci na Goriškem, pozor! Ne spre-
jemljite tega lista, saj je kriv prerok. Odklonite ga takoj in pošljite ga
nazaj. Dobro bi tudi bilo, da bi preč. duhovščina tudi z lece opozorila
svoje vernike na tega krivega preroka. […]« (Primorski list, Poučljiv list
za slovensko ljudstvo na Primorskem – »Vse za vero, dom, cesarja!«,
Gorica, 1905, 13: 52; 28. 12. 1905.)
231
