Page 32 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 32
RAZPRAVE, [TUDIJE
slavljenje in hvaljenje Gospoda. Ko se naravna glasba umetniško
obdela in izvede, tedaj začne človek z začudenjem doumevati čudovito
in popolno modrost Božjo v njegovem sijajnem glasbenem delu, ko
en pevec poje svojo osnovno melodijo, ob njem pa zvenijo še drugi
trije, štirje ali celo pet glasov, ki se vzdigujejo, padajo in poskakujejo
okoli ter kakor v nebeški četvorki slavnostno bogatijo osnovni glas s
prijateljskimi pokloni, objemi in veselim zibanjem partnerjev. Ta, ki
se mu to ne zdi kot neizrekljivi čudež Gospodov, je zares bedak in si
ne zasluži, da bi ga imeli za človeka.«57
Luther je torej kar več kot cenil estetsko vrednost glasbe, ki se
mu je kazala predvsem kot nedoumljiv čudež Božji, še zdaleč pa ni
bil neobčutljiv za njen sugestivni etični vpliv, kajti vedel je, da človek
z muziciranjem na stežaj odpre svoja dušna vrata. Muzika mu je
tako veljala poleg teologije za poglavitno pot, ki pelje posamičnika k
Vsevišnjemu, ga naredi duhovno ter čustveno primernega za sprejem
Božje milosti58 in ne povzroča razprtij. – Glasba je bila ena redkih
stvari, okoli katere se Luther ni nikoli prepiral, in kakor si je Erazem
Rotterdamski prizadeval ohraniti versko celovitost zahodne ekum ene,
tako je Luther to z uspehom storil na glasbenem področju.59 – Poleg
tega nareja glasba s petjem sporočeno Božjo besedo razumljivo, jasno,
predvsem pa zapomnljivo in tako morda delotvorno v vsakdanji
življenjski praksi posameznika. Tako se je začela tudi na glasbenem
področju zlagoma oblikovati protestantska »poučujoča cerkev«,
Luthru pa je kmalu na začetku gibanja postalo jasno, da bo treba
nekaj storiti tudi z liturgijo z latinskim petjem, ki ga ljudje zagotovo
niso kaj prida razumeli. Kajti če cerkev stavi na stebrih sola gratia, sola
fide in sola scriptura, to v delovanjski praksi ne pomeni nič drugega,
kot da se po neizrekljivi Božji milosti podeljena, ne zaslužena posa
mičniška vera razodeva tudi skozi razumevanje in osebno identifi
kacijo s Pismom in njegovimi nauki. In slednji morajo biti kajpak
posredovani v širokemu občestvu verujočih umljivem jeziku.
57 Navedeno po Roland H. Bainton, n. d., 352.
58 Prim. Andrej Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma, Ljubljana
1967, 36, 37.
59 Čeprav so bili nizozemski večglasni korali delo katoliških skladateljev, se Luther
ni nikoli prenehal navduševati nad njimi.
32
slavljenje in hvaljenje Gospoda. Ko se naravna glasba umetniško
obdela in izvede, tedaj začne človek z začudenjem doumevati čudovito
in popolno modrost Božjo v njegovem sijajnem glasbenem delu, ko
en pevec poje svojo osnovno melodijo, ob njem pa zvenijo še drugi
trije, štirje ali celo pet glasov, ki se vzdigujejo, padajo in poskakujejo
okoli ter kakor v nebeški četvorki slavnostno bogatijo osnovni glas s
prijateljskimi pokloni, objemi in veselim zibanjem partnerjev. Ta, ki
se mu to ne zdi kot neizrekljivi čudež Gospodov, je zares bedak in si
ne zasluži, da bi ga imeli za človeka.«57
Luther je torej kar več kot cenil estetsko vrednost glasbe, ki se
mu je kazala predvsem kot nedoumljiv čudež Božji, še zdaleč pa ni
bil neobčutljiv za njen sugestivni etični vpliv, kajti vedel je, da človek
z muziciranjem na stežaj odpre svoja dušna vrata. Muzika mu je
tako veljala poleg teologije za poglavitno pot, ki pelje posamičnika k
Vsevišnjemu, ga naredi duhovno ter čustveno primernega za sprejem
Božje milosti58 in ne povzroča razprtij. – Glasba je bila ena redkih
stvari, okoli katere se Luther ni nikoli prepiral, in kakor si je Erazem
Rotterdamski prizadeval ohraniti versko celovitost zahodne ekum ene,
tako je Luther to z uspehom storil na glasbenem področju.59 – Poleg
tega nareja glasba s petjem sporočeno Božjo besedo razumljivo, jasno,
predvsem pa zapomnljivo in tako morda delotvorno v vsakdanji
življenjski praksi posameznika. Tako se je začela tudi na glasbenem
področju zlagoma oblikovati protestantska »poučujoča cerkev«,
Luthru pa je kmalu na začetku gibanja postalo jasno, da bo treba
nekaj storiti tudi z liturgijo z latinskim petjem, ki ga ljudje zagotovo
niso kaj prida razumeli. Kajti če cerkev stavi na stebrih sola gratia, sola
fide in sola scriptura, to v delovanjski praksi ne pomeni nič drugega,
kot da se po neizrekljivi Božji milosti podeljena, ne zaslužena posa
mičniška vera razodeva tudi skozi razumevanje in osebno identifi
kacijo s Pismom in njegovimi nauki. In slednji morajo biti kajpak
posredovani v širokemu občestvu verujočih umljivem jeziku.
57 Navedeno po Roland H. Bainton, n. d., 352.
58 Prim. Andrej Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma, Ljubljana
1967, 36, 37.
59 Čeprav so bili nizozemski večglasni korali delo katoliških skladateljev, se Luther
ni nikoli prenehal navduševati nad njimi.
32
