Page 37 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 37
JONATAN VINKLER
ob posameznih primernih priložnostih cerkvenega leta znotraj rim
ske cerkve, nato pa v protestantskih kancionalih: take »popravljene«
pesmi so imenovali contrafacta.71 Protestanti so se jih od začetka
branili, toda Luther jim je dal z nekaterimi svojimi pesmimi (te
nosijo ponavadi podnaslov oz. dostavek »christlich corrigiert oder
gebess ert«) zgled, naj se jih nikar preveč ne ženirajo. Zatrdil je: »Ni
treba, da bi Hudič v glasbi vse lepe napeve pograbil zase.«72 In že
kot študent v Erfurtu je melodijo posvetne pesmi Dekle je čeveljček
izgubilo »poboljšal« z besedilom Izgubil sem Božjo milost,73 pa tudi sicer
so bila za 15. in 16. stoletje značilna izjemno zanimiva contrafacta:74
pesem Lobt Gott ihr Christen allzugleich, katere besedilo je poslal 1554.
v svet kantor Nicolaus Herman (1480–1561),75 se je pela na melodijo
posvetne pesmi Kommt her ihr lieben Schwesterlein, Auf meinem lieben Gott
– to besedilo naj bi 1605. v cerkveno rabo vpeljal frankfurtski kantor
Bartholomäus Gesius (1560–1613)76 – pa celo na melodijo Venus, du
und dein Kind, ki je bila v Lübecku znana že pred letom 1603.
Prelomni trenutek tega nekaj stoletij rastočega deleža občestve
nega petja v cerkvi pa zagotovo predstavlja Luthrova odločitev v
Deutsche Messe, da naj v manjših podeželskih cerkvah – in teh je bilo
tako na Nemškem kot na Slovenskem brez dvoma največ –, kjer ne
premorejo primerne kantorije in zbora z glasbeno izobraženimi
učenci,77 ki bi bili zmožni izvajati glasbo pretežno v latinščini in v
polifonih obdelavah, ljubemu Bogu poje občestvo samo. V ljudskem
jeziku. In tod zajema protestantski koral svoj izvor.78
71 Ob naslovu pesmi je ponavadi stal dostavek »geystlich« ali »contrafact uff einem
geystlich sinn«. Josip Čerin, Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in poraba
v poreformacijskih časih, Ljubljana 1908, 127.
72 Edo Škulj, Cerkveni ljudski napevi: I. Protestantski napevi, Ljubljana 2000, 173.
73 R. Friedenthal, n. d., 45, 46.
74 E. Škulj, n. d., 173.
75 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 21, 58.
76 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 289, 372.
77 Za cerkve, kjer so bile na voljo primerne glasbenoizvajalske možnosti, je Luther
predvidel krepak delež figuralnega petja v latinskem jeziku.
78 Cantus choralis se je reklo vsaki melodiji, ki se je pela v protestantski cerkvi, le da ni
šlo za petje zbora, ki je pel figuraliter, temveč cerkvenega občestva. O protes tantskem
koralu pregledno E. Škulj, n. d., 171–175.
37
ob posameznih primernih priložnostih cerkvenega leta znotraj rim
ske cerkve, nato pa v protestantskih kancionalih: take »popravljene«
pesmi so imenovali contrafacta.71 Protestanti so se jih od začetka
branili, toda Luther jim je dal z nekaterimi svojimi pesmimi (te
nosijo ponavadi podnaslov oz. dostavek »christlich corrigiert oder
gebess ert«) zgled, naj se jih nikar preveč ne ženirajo. Zatrdil je: »Ni
treba, da bi Hudič v glasbi vse lepe napeve pograbil zase.«72 In že
kot študent v Erfurtu je melodijo posvetne pesmi Dekle je čeveljček
izgubilo »poboljšal« z besedilom Izgubil sem Božjo milost,73 pa tudi sicer
so bila za 15. in 16. stoletje značilna izjemno zanimiva contrafacta:74
pesem Lobt Gott ihr Christen allzugleich, katere besedilo je poslal 1554.
v svet kantor Nicolaus Herman (1480–1561),75 se je pela na melodijo
posvetne pesmi Kommt her ihr lieben Schwesterlein, Auf meinem lieben Gott
– to besedilo naj bi 1605. v cerkveno rabo vpeljal frankfurtski kantor
Bartholomäus Gesius (1560–1613)76 – pa celo na melodijo Venus, du
und dein Kind, ki je bila v Lübecku znana že pred letom 1603.
Prelomni trenutek tega nekaj stoletij rastočega deleža občestve
nega petja v cerkvi pa zagotovo predstavlja Luthrova odločitev v
Deutsche Messe, da naj v manjših podeželskih cerkvah – in teh je bilo
tako na Nemškem kot na Slovenskem brez dvoma največ –, kjer ne
premorejo primerne kantorije in zbora z glasbeno izobraženimi
učenci,77 ki bi bili zmožni izvajati glasbo pretežno v latinščini in v
polifonih obdelavah, ljubemu Bogu poje občestvo samo. V ljudskem
jeziku. In tod zajema protestantski koral svoj izvor.78
71 Ob naslovu pesmi je ponavadi stal dostavek »geystlich« ali »contrafact uff einem
geystlich sinn«. Josip Čerin, Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in poraba
v poreformacijskih časih, Ljubljana 1908, 127.
72 Edo Škulj, Cerkveni ljudski napevi: I. Protestantski napevi, Ljubljana 2000, 173.
73 R. Friedenthal, n. d., 45, 46.
74 E. Škulj, n. d., 173.
75 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 21, 58.
76 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 289, 372.
77 Za cerkve, kjer so bile na voljo primerne glasbenoizvajalske možnosti, je Luther
predvidel krepak delež figuralnega petja v latinskem jeziku.
78 Cantus choralis se je reklo vsaki melodiji, ki se je pela v protestantski cerkvi, le da ni
šlo za petje zbora, ki je pel figuraliter, temveč cerkvenega občestva. O protes tantskem
koralu pregledno E. Škulj, n. d., 171–175.
37
