Page 38 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 38
RAZPRAVE, [TUDIJE
Tako je Luther v najbolj čisti izpeljavi praktično uresničil svojo
teološko misel o duhovništvu vseh verujočih (ne vseh članov cerkve),
postal oče občestvenega petja vernikov, grla verujočih v reformirani
cerkvi pa so se dokončno odprla. Namesto 1) mašnega kyrie je po
cerkveni ladji zazvenela pesem Kyrie, Gott Vater in Ewigkeit, 2) namesto
glorie v mašnem ordinariju so verniki zapeli Allein Gott in der Höh
sei Ehr, 3) credo je nadomestila pesem Wir glauben all an einen Gott,
4) namesto sanctus so po novem peli Jesaias dem Propheten das geschah
in 5) namesto agnus Dei pesem Lamm Gottes unschuldig.
V »nemški maši« so pomembno mesto zavzeli zlasti psalmi in
njihove prepesnitve – psalmske pesmi (Psalm-Lieder). Predvsem zato,
ker so wittenberški reformator in njegovi glasbeno nadarjeni ter tudi
dobro podkovani sotrudniki zložili take napeve, ki so bili preprosti
in enostavno zapomnljivi. Toda s svojo mehkobo, sugestivnostjo,
glasbeno intenzivnostjo in tudi čustveno pretresljivostjo tako zelo
prepričljivi, da so postali za verujoče, ki so jih peli, skorajda že kot
molitev, gotovo pa najgloblja (nezavedna) dušna izpoved. In jezuiti,
ki svojega censeo niso izrekali kar tjavdan, so vedeli o pesmih (sklad
bah) svojih luteranskih ideoloških nasprotnikov povedati, da so
rimski cerkvi ugrabile več duš kot protestantska teologija.79 Kajti šlo
je za glasbo in besedila, ki jih je tedanji človek, korenito ogrožen in
tudi prestrašen od (še) neukročenih sil narave, od stanja »vseh proti
vsem« v človeški ekumeni, od apokaliptičnih vizij in pričakovanja
poslednje sodbe ter ostrega tehtanja duš pred Vsevišnjim, zagotovo
pel z izjemno osebno identifikacijo. Kajti komaj kdo je mogel kdaj
srčneje kot tedanji slehernik klicati iz temnejše globočine in prositi,
naj mu bo Bog milostljiv, saj je le on »trden grad, dobra bramba in
zaščita«.
O zgornjem pričata zlasti dve Luthrovi prepesnitvi psalmov, h
katerim je reformator sam zložil tudi melodijo. Skladbi sta namreč
v 16. stoletju postali pesemsko-glasbena emblema protestantske
reformacije na Nemškem, v nemških evangeličanskih kancionalih in
79 »Hymni Lutheri animos plures quam scripta et declamationes occiderunt.« Dra
gotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958, 108.
80 Glej Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe für die evangelisch-luterischen Kirchen
Niedersachsens, ki je bil izdan leta 1958.
38
Tako je Luther v najbolj čisti izpeljavi praktično uresničil svojo
teološko misel o duhovništvu vseh verujočih (ne vseh članov cerkve),
postal oče občestvenega petja vernikov, grla verujočih v reformirani
cerkvi pa so se dokončno odprla. Namesto 1) mašnega kyrie je po
cerkveni ladji zazvenela pesem Kyrie, Gott Vater in Ewigkeit, 2) namesto
glorie v mašnem ordinariju so verniki zapeli Allein Gott in der Höh
sei Ehr, 3) credo je nadomestila pesem Wir glauben all an einen Gott,
4) namesto sanctus so po novem peli Jesaias dem Propheten das geschah
in 5) namesto agnus Dei pesem Lamm Gottes unschuldig.
V »nemški maši« so pomembno mesto zavzeli zlasti psalmi in
njihove prepesnitve – psalmske pesmi (Psalm-Lieder). Predvsem zato,
ker so wittenberški reformator in njegovi glasbeno nadarjeni ter tudi
dobro podkovani sotrudniki zložili take napeve, ki so bili preprosti
in enostavno zapomnljivi. Toda s svojo mehkobo, sugestivnostjo,
glasbeno intenzivnostjo in tudi čustveno pretresljivostjo tako zelo
prepričljivi, da so postali za verujoče, ki so jih peli, skorajda že kot
molitev, gotovo pa najgloblja (nezavedna) dušna izpoved. In jezuiti,
ki svojega censeo niso izrekali kar tjavdan, so vedeli o pesmih (sklad
bah) svojih luteranskih ideoloških nasprotnikov povedati, da so
rimski cerkvi ugrabile več duš kot protestantska teologija.79 Kajti šlo
je za glasbo in besedila, ki jih je tedanji človek, korenito ogrožen in
tudi prestrašen od (še) neukročenih sil narave, od stanja »vseh proti
vsem« v človeški ekumeni, od apokaliptičnih vizij in pričakovanja
poslednje sodbe ter ostrega tehtanja duš pred Vsevišnjim, zagotovo
pel z izjemno osebno identifikacijo. Kajti komaj kdo je mogel kdaj
srčneje kot tedanji slehernik klicati iz temnejše globočine in prositi,
naj mu bo Bog milostljiv, saj je le on »trden grad, dobra bramba in
zaščita«.
O zgornjem pričata zlasti dve Luthrovi prepesnitvi psalmov, h
katerim je reformator sam zložil tudi melodijo. Skladbi sta namreč
v 16. stoletju postali pesemsko-glasbena emblema protestantske
reformacije na Nemškem, v nemških evangeličanskih kancionalih in
79 »Hymni Lutheri animos plures quam scripta et declamationes occiderunt.« Dra
gotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958, 108.
80 Glej Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe für die evangelisch-luterischen Kirchen
Niedersachsens, ki je bil izdan leta 1958.
38
