Page 40 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 40
RAZPRAVE, [TUDIJE
Lucijan Adam
O DALMATINOVI AGENDI
Agenda je izšla leta 1585, leto po izidu Biblije (1584), Dalmatinovega
življenjskega dela in ob vrhuncu protestantskih prizadevanj na Slo
venskem. Ni naključje, da slovenski literarni zgodovinarji deli veči
noma omenjajo skupaj, oziroma Agendo bolj kot dodatek k Bibliji,
saj je samo po sebi razumljivo, da je težko pričakovana Biblija v ver
nakularnem, tj. nacionalnem, domačem jeziku bila osnova za delo
pridigarjev (protestantskih duhovnikov), ki pa so za svoje delovanje
poleg katekizma – Dalmatin je namreč izdal tudi kratki württem
berški katekizem1 – in pesmarico2 potrebovali tudi liturgični priroč
nik (obrednik, agendo). Z omenjenimi knjigami je bil pridigar oprem
ljen z osnovnim besedilnim/knjižnim repertorijem, da je lahko evan
geljski (pozitivni biblični) nauk širil med ljudmi.
Agenda pomeni »to, kar je potrebno storiti«. Izraz označuje litur
gično knjigo, v kateri so določena bogoslužna opravila in predpisi
za njihovo opravljanje. Od četrtega stoletja dalje gre predvsem za ka
zualije (neredna priložnostna opravila) oziroma bogoslužna opravila
za določene prilike, na primer za sklepanje cerkvene poroke, za
pogrebni obred itd.3 Latinska beseda agenda je v srednjem veku (v
času pred nastopom protestantizma) pomenila isto kar officium
divinum (slovensko: priročnik za božjo službo), officium Missae (pri
ročnik za mašno službo) ter sacra liturgia (priročnik za sveto liturgijo),
največkrat pa so z besedo agenda označevali tisto, kar sta pomenila
1 Ta kratki wirtenberski catechismus, Wittenberg 1585.
2 Ta celi catehismus, eni psalmi, inu teh vekših godov, stare inu nove kersčanske pejsni,
Wittenberg 1584 (5. predelana izdaja pesmarice).
3 2000 let krščanstva, Ljubljana 1999, 905 (Krščanstvo).
40
Lucijan Adam
O DALMATINOVI AGENDI
Agenda je izšla leta 1585, leto po izidu Biblije (1584), Dalmatinovega
življenjskega dela in ob vrhuncu protestantskih prizadevanj na Slo
venskem. Ni naključje, da slovenski literarni zgodovinarji deli veči
noma omenjajo skupaj, oziroma Agendo bolj kot dodatek k Bibliji,
saj je samo po sebi razumljivo, da je težko pričakovana Biblija v ver
nakularnem, tj. nacionalnem, domačem jeziku bila osnova za delo
pridigarjev (protestantskih duhovnikov), ki pa so za svoje delovanje
poleg katekizma – Dalmatin je namreč izdal tudi kratki württem
berški katekizem1 – in pesmarico2 potrebovali tudi liturgični priroč
nik (obrednik, agendo). Z omenjenimi knjigami je bil pridigar oprem
ljen z osnovnim besedilnim/knjižnim repertorijem, da je lahko evan
geljski (pozitivni biblični) nauk širil med ljudmi.
Agenda pomeni »to, kar je potrebno storiti«. Izraz označuje litur
gično knjigo, v kateri so določena bogoslužna opravila in predpisi
za njihovo opravljanje. Od četrtega stoletja dalje gre predvsem za ka
zualije (neredna priložnostna opravila) oziroma bogoslužna opravila
za določene prilike, na primer za sklepanje cerkvene poroke, za
pogrebni obred itd.3 Latinska beseda agenda je v srednjem veku (v
času pred nastopom protestantizma) pomenila isto kar officium
divinum (slovensko: priročnik za božjo službo), officium Missae (pri
ročnik za mašno službo) ter sacra liturgia (priročnik za sveto liturgijo),
največkrat pa so z besedo agenda označevali tisto, kar sta pomenila
1 Ta kratki wirtenberski catechismus, Wittenberg 1585.
2 Ta celi catehismus, eni psalmi, inu teh vekših godov, stare inu nove kersčanske pejsni,
Wittenberg 1584 (5. predelana izdaja pesmarice).
3 2000 let krščanstva, Ljubljana 1999, 905 (Krščanstvo).
40
