Page 43 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 43
LUCIJAN ADAM
Kronološki predhodnici Dalmatinove Agende
Trubarjevi prej omenjeni knjigi Cerkovna ordninga (1564) in Cate
chismus z dveima izlagama (1575) sta kronološki predhodnici Dal
matinove Agende. Prva je nastala na prošnjo kranjskih deželnih stanov,
Trubar pa je z njo želel urediti in utrditi novo Cerkev na Kranjskem.
Za ta namen je temeljito obogatil in tako vsebinsko razširil prevodno
osnovo, tj. württemberški cerkveni red (poleg »agende« – določila o
cerkvenih obredih in drugih verskih opravilih hkrati s pripadajočimi
obrednimi in drugimi besedili je objavil tudi »credendo« – povzetek
krščanskega nauka), zaradi česar je naletel na težave pri tiskanju
knjige. Ivan Ungnad, ki je vodil biblijski zavod v Urachu, je menil,
da je slovenski cerkveni red nepotreben in da bi bilo bolje prevesti
württemberškega. Pri kranjskih deželnih stanovih vplivni Matevž
(Matija) Klombner, ki je bil ves čas v sporih s Trubarjem in je v pismih
Ungnadu prav tako zagovarjal mnenje, da za slovenski cerkveni red ni
niti prave nuje niti potrebe, je Ungnadu svetoval, naj najprej natisne
hrvaški prevod württemberškega cerkvenega reda, saj da je Trubarjeva
»zmes«14 obsojena, da ostane znotraj deželnih meja (Kranjske) in si
ne Hrvatje ne Dalmatinci z njo ne bodo mogli kaj posebej pomagati.
Klombner je s svojo kritiko šel še dlje. Trubarja je obdolžil, da bi rad
namesto württemberškega cerkvenega reda na Kranjskem vpeljal
saški cerkveni red, ki je bil bližji rimskemu (katoliškemu) obredju.
Tako je prišlo do spora med Ungnadom, Trubarjem in Klombnerjem,
a se je knjiga novembra 1563 kljub temu začela tiskati. Nedolgo za
tem je Jakob Andreae, teolog, profesor in predstojnik na univerzi v
Tübingenu, pisal württemberškemu vojvodi Krištofu, da je prebral
neko Trubarjevo pismo, v katerem je polno zwinglijevskih nazorov,
in da bi bilo potrebno delo, ki ga tiska Ungnad v Urachu, pregledati.
Ungnad je za to izvedel in tisk sam ustavil, še preden je to storil
vojvoda Krištof, ter se za dovoljenje za natis knjige obrnil na vojvodo
Krištofa, ki je tisk dovolil s pogojem, da uraška prevajalca Dalmata
in Konzul nimata o delu nobenih pomislekov. Ungnad ni želel sam
prevzeti odgovornosti za tisk, zato je naročil Konzulu in Dalmatu,
14 Klombnerjeva oznaka »zmes« se nanaša na Trubarjevo teološko kompilacijo.
43
Kronološki predhodnici Dalmatinove Agende
Trubarjevi prej omenjeni knjigi Cerkovna ordninga (1564) in Cate
chismus z dveima izlagama (1575) sta kronološki predhodnici Dal
matinove Agende. Prva je nastala na prošnjo kranjskih deželnih stanov,
Trubar pa je z njo želel urediti in utrditi novo Cerkev na Kranjskem.
Za ta namen je temeljito obogatil in tako vsebinsko razširil prevodno
osnovo, tj. württemberški cerkveni red (poleg »agende« – določila o
cerkvenih obredih in drugih verskih opravilih hkrati s pripadajočimi
obrednimi in drugimi besedili je objavil tudi »credendo« – povzetek
krščanskega nauka), zaradi česar je naletel na težave pri tiskanju
knjige. Ivan Ungnad, ki je vodil biblijski zavod v Urachu, je menil,
da je slovenski cerkveni red nepotreben in da bi bilo bolje prevesti
württemberškega. Pri kranjskih deželnih stanovih vplivni Matevž
(Matija) Klombner, ki je bil ves čas v sporih s Trubarjem in je v pismih
Ungnadu prav tako zagovarjal mnenje, da za slovenski cerkveni red ni
niti prave nuje niti potrebe, je Ungnadu svetoval, naj najprej natisne
hrvaški prevod württemberškega cerkvenega reda, saj da je Trubarjeva
»zmes«14 obsojena, da ostane znotraj deželnih meja (Kranjske) in si
ne Hrvatje ne Dalmatinci z njo ne bodo mogli kaj posebej pomagati.
Klombner je s svojo kritiko šel še dlje. Trubarja je obdolžil, da bi rad
namesto württemberškega cerkvenega reda na Kranjskem vpeljal
saški cerkveni red, ki je bil bližji rimskemu (katoliškemu) obredju.
Tako je prišlo do spora med Ungnadom, Trubarjem in Klombnerjem,
a se je knjiga novembra 1563 kljub temu začela tiskati. Nedolgo za
tem je Jakob Andreae, teolog, profesor in predstojnik na univerzi v
Tübingenu, pisal württemberškemu vojvodi Krištofu, da je prebral
neko Trubarjevo pismo, v katerem je polno zwinglijevskih nazorov,
in da bi bilo potrebno delo, ki ga tiska Ungnad v Urachu, pregledati.
Ungnad je za to izvedel in tisk sam ustavil, še preden je to storil
vojvoda Krištof, ter se za dovoljenje za natis knjige obrnil na vojvodo
Krištofa, ki je tisk dovolil s pogojem, da uraška prevajalca Dalmata
in Konzul nimata o delu nobenih pomislekov. Ungnad ni želel sam
prevzeti odgovornosti za tisk, zato je naročil Konzulu in Dalmatu,
14 Klombnerjeva oznaka »zmes« se nanaša na Trubarjevo teološko kompilacijo.
43
