Page 44 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 44
RAZPRAVE, [TUDIJE
da naj »od besede do besede« natančno prevedeta najpomembnejša
poglavja iz Trubarjevega dela, še posebej del o »Kristusovi večerji« (o
čemer je v tem času med protestantskimi teologi tekla obsežna teo
loška razprava), v nemščino, da bo vojvoda Krištof dobil »natančno
poročilo«. Prevajanje sta končala konec maja 1564. V Trubarjevem be
sedilu se ni našlo nobenih spornih mest, le štiri nagovore ali opomin e
pred »Kristusovo večerjo« ter »presplošni« slovenski in nemški pred
govor je moral Trubar, po ukazu vojvode Krištofa, iz dela izpustiti;
besedilo se je lahko do konca natisnilo. Jakob Andreae pa je moral o
vsem obvestiti kranjski deželni zbor in se mu hkrati tudi opravičiti.15
Po vsebini se Trubarjeva Cerkovna ordninga deli na tri dele. Prvi del
(131 strani) prinaša strnjen pregled luteranskega verskega nauka in je
v bistvu dobesedni prevod Melanchthonovega Examen ordinandorum
(Izpraševanje novih pridigarjev pred potrditvijo) iz mecklenburškega
cerkvenega reda (1552).16 S tem prevodom je Trubar položil trden
uvod, ki bi mogel biti po potrebi v praksi razširljiv tudi z dogmatično
snovjo iz Articulov in Ene dolge predguvori.17 Drugi del (30 strani)
obsega 6 poglavij. Uvodno poglavje o pridigarstvu je Trubar napisal
na podlagi mecklenburškega cerkvenega reda, naslednji poglavji
o izpraševanju in potrditvi pridigarjev sta Trubarjevi priredbi po
württemberški in mecklenburški predlogi z nekaj dodatki, pri zadnjih
treh poglavjih o pridigarjih, šolniki in šolah pa ni mogoče določiti
neposredne zveze z ohranjenimi predlogami.18 J. Vinkler poudarja,
da Trubar povsem uglašeno s humanističnim idealom izobrazbe
razpravlja v teh poglavjih o pomenu šolanja in šol za ohranjanje
ter delovanje posvetnega in cerkvenega reda, na koncu poglavja pa
naroča tudi ustanovitev slovenskih šol s slovenskim jezikom kot
učnim predmetom. S tem dejanjem naj bi Trubar položil temelj
slovenskega šolstva.19 V tretjem delu Cerkovne ordninge, ki je povsem
liturgičnega značaja, je Trubar na 185. straneh, večinoma na podlagi
15 D. Šega: Med Biblijo in Cerkovno ordningo, v: Slovenska Cerkovna ordninga: izbor,
Ljubljana 1975, Kondor št. 153, 122s (Šega).
16 D. Šega, n. d., 130; J. Vinkler: Slovenska protestantska veroizpoved in cerkveni red za
vse dni v letu, Zbrana dela Primoža Trubarja III, Ljubljana 2005, 626s (Vinkler).
17 J. Vinkler, n. d., 626.
18 J. Vinkler, n. d., 627.
19 J. Vinkler, n. d., 627.
44
da naj »od besede do besede« natančno prevedeta najpomembnejša
poglavja iz Trubarjevega dela, še posebej del o »Kristusovi večerji« (o
čemer je v tem času med protestantskimi teologi tekla obsežna teo
loška razprava), v nemščino, da bo vojvoda Krištof dobil »natančno
poročilo«. Prevajanje sta končala konec maja 1564. V Trubarjevem be
sedilu se ni našlo nobenih spornih mest, le štiri nagovore ali opomin e
pred »Kristusovo večerjo« ter »presplošni« slovenski in nemški pred
govor je moral Trubar, po ukazu vojvode Krištofa, iz dela izpustiti;
besedilo se je lahko do konca natisnilo. Jakob Andreae pa je moral o
vsem obvestiti kranjski deželni zbor in se mu hkrati tudi opravičiti.15
Po vsebini se Trubarjeva Cerkovna ordninga deli na tri dele. Prvi del
(131 strani) prinaša strnjen pregled luteranskega verskega nauka in je
v bistvu dobesedni prevod Melanchthonovega Examen ordinandorum
(Izpraševanje novih pridigarjev pred potrditvijo) iz mecklenburškega
cerkvenega reda (1552).16 S tem prevodom je Trubar položil trden
uvod, ki bi mogel biti po potrebi v praksi razširljiv tudi z dogmatično
snovjo iz Articulov in Ene dolge predguvori.17 Drugi del (30 strani)
obsega 6 poglavij. Uvodno poglavje o pridigarstvu je Trubar napisal
na podlagi mecklenburškega cerkvenega reda, naslednji poglavji
o izpraševanju in potrditvi pridigarjev sta Trubarjevi priredbi po
württemberški in mecklenburški predlogi z nekaj dodatki, pri zadnjih
treh poglavjih o pridigarjih, šolniki in šolah pa ni mogoče določiti
neposredne zveze z ohranjenimi predlogami.18 J. Vinkler poudarja,
da Trubar povsem uglašeno s humanističnim idealom izobrazbe
razpravlja v teh poglavjih o pomenu šolanja in šol za ohranjanje
ter delovanje posvetnega in cerkvenega reda, na koncu poglavja pa
naroča tudi ustanovitev slovenskih šol s slovenskim jezikom kot
učnim predmetom. S tem dejanjem naj bi Trubar položil temelj
slovenskega šolstva.19 V tretjem delu Cerkovne ordninge, ki je povsem
liturgičnega značaja, je Trubar na 185. straneh, večinoma na podlagi
15 D. Šega: Med Biblijo in Cerkovno ordningo, v: Slovenska Cerkovna ordninga: izbor,
Ljubljana 1975, Kondor št. 153, 122s (Šega).
16 D. Šega, n. d., 130; J. Vinkler: Slovenska protestantska veroizpoved in cerkveni red za
vse dni v letu, Zbrana dela Primoža Trubarja III, Ljubljana 2005, 626s (Vinkler).
17 J. Vinkler, n. d., 626.
18 J. Vinkler, n. d., 627.
19 J. Vinkler, n. d., 627.
44
