Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 59
LUCIJAN ADAM
Brez dvoma je bilo osnovno besedilo (podlaga), po kateri sta
Trubar in Dalmatin prevajala in prirejala, WCR 1553. Za CO 1564
lahko rečemo, da je vsaj v drugem poglavju (»O Kristusovi večerji in
obhajilu«) skoraj Trubarjevo avtorsko (kompilatorično) delo, MA
1575 pa je Trubarju prišla prav za objavo tistih besedil iz drugega
poglavja »Kristusove večerje in obhajila«, ki jih ni mogel objaviti v
CO 1564. DA 1585 zvesto sledi predlogam WCR 1535 in CO 1564,
sklepamo pa lahko, da je Dalmatin verjetno poznal tudi MA 1575.
Dalmatinovo besedilo je smiselni prevod, okrajšan in spravljen v
obliko, primerno za natis knjižice v žepnem formatu (šestnajsterki;
velikost knjižnega formata 10–15 cm), ki je služila pridigarju kot
obredni pripomoček.
Mesto Dalmatinove Agende med liturgičnimi knjigami
Razvoj liturgičnih knjig skozi zgodovino je v tesni povezavi z
razvojem splošnega zgodovinskega toka in z zgodovino Cerkve. Mejo
v razvoju označuje tridentinski koncil (1543–1563), zato liturgične
knjige delimo na tiste iz časa pred tridentinskim koncilom in one iz
časa po njem. Med najpomembnejše knjige iz časa pred tridentinskim
koncilom štejemo sacramentaria (zakramentarije; knjige, v katerih so
zbrane molitve orationes, praefationes, canon, benedictiones) in ordines
(ordinarije; knjige rubrik oz. obrednikov, kamor spada tudi agenda).
Med najbolj znane zakramentarije sodijo Sacramentarium Leonianum
(2. pol. 6. stol.), Sacramentarium Gelasianum (5. stol.) in Sacramentarium
Gregorianum (6.–7. stol.), med najbolj znane ordinarije pa Ordines
ecclesiastici Romanae ecclesiae (8.–15. stol.; Obrednik rimske cerkve)
in Caeremoniale Romanum (prvič natisnjen 1516; Rimski obrednik).37
Sacramentarium Gregorianum je delo papeža Gregorja I. Velikega.
Knjiga je bila za časa sv. Cirila in Metoda prevedena v staro cerkveno
slovanščino.38 Za Gregorjev zakramentarij se je zanimal tudi cesar
37 Fr. Ušeničnik: Katoliška liturgika, Ljubljana 1933, 15 (Ušeničnik 1).
38 Fr. Ušeničnik 1, n. d., 16, prim. op. št 10 in citat, ki ga avtor navaja: Fr. Ušeničnik:
Najstarejši glagolski spomenik in liturgija sv. Cirila in Metoda, Bogoslovni vestnik 1930,
235ss.
59
Brez dvoma je bilo osnovno besedilo (podlaga), po kateri sta
Trubar in Dalmatin prevajala in prirejala, WCR 1553. Za CO 1564
lahko rečemo, da je vsaj v drugem poglavju (»O Kristusovi večerji in
obhajilu«) skoraj Trubarjevo avtorsko (kompilatorično) delo, MA
1575 pa je Trubarju prišla prav za objavo tistih besedil iz drugega
poglavja »Kristusove večerje in obhajila«, ki jih ni mogel objaviti v
CO 1564. DA 1585 zvesto sledi predlogam WCR 1535 in CO 1564,
sklepamo pa lahko, da je Dalmatin verjetno poznal tudi MA 1575.
Dalmatinovo besedilo je smiselni prevod, okrajšan in spravljen v
obliko, primerno za natis knjižice v žepnem formatu (šestnajsterki;
velikost knjižnega formata 10–15 cm), ki je služila pridigarju kot
obredni pripomoček.
Mesto Dalmatinove Agende med liturgičnimi knjigami
Razvoj liturgičnih knjig skozi zgodovino je v tesni povezavi z
razvojem splošnega zgodovinskega toka in z zgodovino Cerkve. Mejo
v razvoju označuje tridentinski koncil (1543–1563), zato liturgične
knjige delimo na tiste iz časa pred tridentinskim koncilom in one iz
časa po njem. Med najpomembnejše knjige iz časa pred tridentinskim
koncilom štejemo sacramentaria (zakramentarije; knjige, v katerih so
zbrane molitve orationes, praefationes, canon, benedictiones) in ordines
(ordinarije; knjige rubrik oz. obrednikov, kamor spada tudi agenda).
Med najbolj znane zakramentarije sodijo Sacramentarium Leonianum
(2. pol. 6. stol.), Sacramentarium Gelasianum (5. stol.) in Sacramentarium
Gregorianum (6.–7. stol.), med najbolj znane ordinarije pa Ordines
ecclesiastici Romanae ecclesiae (8.–15. stol.; Obrednik rimske cerkve)
in Caeremoniale Romanum (prvič natisnjen 1516; Rimski obrednik).37
Sacramentarium Gregorianum je delo papeža Gregorja I. Velikega.
Knjiga je bila za časa sv. Cirila in Metoda prevedena v staro cerkveno
slovanščino.38 Za Gregorjev zakramentarij se je zanimal tudi cesar
37 Fr. Ušeničnik: Katoliška liturgika, Ljubljana 1933, 15 (Ušeničnik 1).
38 Fr. Ušeničnik 1, n. d., 16, prim. op. št 10 in citat, ki ga avtor navaja: Fr. Ušeničnik:
Najstarejši glagolski spomenik in liturgija sv. Cirila in Metoda, Bogoslovni vestnik 1930,
235ss.
59
