Page 60 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 60
RAZPRAVE, [TUDIJE
Karel Veliki (u. 814), ki si je želel, da bi v njegovem cesarstvu uvedli
enotno rimsko liturgijo. V ta namen mu je papež Hadrijan I. (u.
795) med letoma 784 in 791 poslal zakramentarij papeža Gregorja I.
Velikega; tega so nato shranili v knjižnici v Aachenu.39
Ordines ecclesiastici Romanae ecclesiae vsebujejo škofovsko in še
posebej papeško mašo, opravila za cerkveno leto, ki se jih je udeleževal
papež, obrede pri krstu, pri blagoslovu krstne vode, birmi, mašniškem
posvečenju, spovedi, sv. obhajilu za bolnike in pri poslednjem mazi
ljenju. Knjiga je nastala v času med 8. in 15. stoletjem. Caeremoniale
Romanum je bil verjetno sestavljen iz prej omenjenih Ordines ecclesiastici
Romanae ecclesiae, prinaša pa liturgična opravila, ki jih je papež ali sam
izvrševal ali pa se jih je le udeleževal. Knjiga je bila prvič natisn jena
v Benetkah leta 1516. Na podlagi Caeremoniale Romanum je nastal
obrednik za škofe in navadne duhovnike.40
V času po tridentinskem koncilu so nastale knjige, iz katerih še
danes črpa moderna liturgija. Tridentinski koncil, 19. po vrsti, je
leta 1542, z nalogo reformirati Cerkev, sklical papež Pavel III. (u.
1549). Večina razprav na koncilu je bila posvečena obnovi Cerkve in
cerkvenega življenja ter razlagi katoliške veroizpovedi v nasprotju s
protestantizmom. Protestanti se koncila niso udeležili, ker koncil ni
hotel sprejeti njihovih predlogov, da koncila ne bi vodil papež in da
bi Sveto pismo obravnavali na enotni podlagi. Pomembnejši koncilski
verski dekreti so se nanašali: na Sveto pismo in tradicijo (sprejet na
IV. seji, 1546), odpuščanje (sprejet na VI. seji, 1547), zakramente
(sprejet na VII. seji, 1547), obhajilo (sprejet na XXI. seji, 1562) in na
zakon (sprejet na XXIV. seji, 1563). Pomembnejši reformni dekreti pa
so govorili o rezidenčni dolžnosti škofov (sprejet na XXIII. seji, 1563),
o bogoslovnih semeniščih (sprejet na XXIII. seji, 1563) ter o pridigi
in poučevanju katekizma (sprejet na XXIV, seji, 1563).41 Tridentinski
koncil je jasno razmejil katoliški in protestantski nauk, potrdil
papeževo avtoriteto, cerkveno tradicijo (spise sv. očetov in papežev) je
poleg Svetega pisma postavil za enakovreden vir veroizpovedi, zavrnil
39 Fr. Ušeničnik 1, n. d., 16.
40 Fr. Ušeničnik 1, n. d., 16s.
41 Krščanstvo, n. d., 451s; Zgodovina, tematski leksikon založbe Duden, Tržič 2003,
382 (Duden).
60
Karel Veliki (u. 814), ki si je želel, da bi v njegovem cesarstvu uvedli
enotno rimsko liturgijo. V ta namen mu je papež Hadrijan I. (u.
795) med letoma 784 in 791 poslal zakramentarij papeža Gregorja I.
Velikega; tega so nato shranili v knjižnici v Aachenu.39
Ordines ecclesiastici Romanae ecclesiae vsebujejo škofovsko in še
posebej papeško mašo, opravila za cerkveno leto, ki se jih je udeleževal
papež, obrede pri krstu, pri blagoslovu krstne vode, birmi, mašniškem
posvečenju, spovedi, sv. obhajilu za bolnike in pri poslednjem mazi
ljenju. Knjiga je nastala v času med 8. in 15. stoletjem. Caeremoniale
Romanum je bil verjetno sestavljen iz prej omenjenih Ordines ecclesiastici
Romanae ecclesiae, prinaša pa liturgična opravila, ki jih je papež ali sam
izvrševal ali pa se jih je le udeleževal. Knjiga je bila prvič natisn jena
v Benetkah leta 1516. Na podlagi Caeremoniale Romanum je nastal
obrednik za škofe in navadne duhovnike.40
V času po tridentinskem koncilu so nastale knjige, iz katerih še
danes črpa moderna liturgija. Tridentinski koncil, 19. po vrsti, je
leta 1542, z nalogo reformirati Cerkev, sklical papež Pavel III. (u.
1549). Večina razprav na koncilu je bila posvečena obnovi Cerkve in
cerkvenega življenja ter razlagi katoliške veroizpovedi v nasprotju s
protestantizmom. Protestanti se koncila niso udeležili, ker koncil ni
hotel sprejeti njihovih predlogov, da koncila ne bi vodil papež in da
bi Sveto pismo obravnavali na enotni podlagi. Pomembnejši koncilski
verski dekreti so se nanašali: na Sveto pismo in tradicijo (sprejet na
IV. seji, 1546), odpuščanje (sprejet na VI. seji, 1547), zakramente
(sprejet na VII. seji, 1547), obhajilo (sprejet na XXI. seji, 1562) in na
zakon (sprejet na XXIV. seji, 1563). Pomembnejši reformni dekreti pa
so govorili o rezidenčni dolžnosti škofov (sprejet na XXIII. seji, 1563),
o bogoslovnih semeniščih (sprejet na XXIII. seji, 1563) ter o pridigi
in poučevanju katekizma (sprejet na XXIV, seji, 1563).41 Tridentinski
koncil je jasno razmejil katoliški in protestantski nauk, potrdil
papeževo avtoriteto, cerkveno tradicijo (spise sv. očetov in papežev) je
poleg Svetega pisma postavil za enakovreden vir veroizpovedi, zavrnil
39 Fr. Ušeničnik 1, n. d., 16.
40 Fr. Ušeničnik 1, n. d., 16s.
41 Krščanstvo, n. d., 451s; Zgodovina, tematski leksikon založbe Duden, Tržič 2003,
382 (Duden).
60
