Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 62
RAZPRAVE, [TUDIJE
Pontificale Romanum (Rimski obrednik) vsebuje obrede, ki jih
izvršuje škof (mašniško posvečenje, posvečenje oltarja, cerkve itd.).
Izšel je leta 1596, za časa papeža Klemena VIII. (u. 1605). Caeremoniale
Romanum (Rimski obrednik) prinaša rubrike, brez liturgičnih tekstov,
ki se nanašajo na opravila, ki jih ne najdemo v pontifikalu, in pred
stavlja nekakšno dopolnilo k pontifikalu in misalu. Izšel je leta 1600,
izdal pa ga je prav tako papež Klemen VIII. Rituale Romanum, (Rimski
obrednik) je s konstitucijo »Apostolicae Sedi« z dne 17. junija 1614
izdal papež Pavel V. (u. 1621). Bil je prvi uradni skupni vzorec za
celotno Cerkev rimskega obreda.49 Rimski ritual je določil, na kakšen
način smejo duhovniki podeljevati zakramente in opravljati druge
dolžnosti. V naših krajih so v teh časih delili zakramente še po knjigi
frančiškana Alberta Castellanija (u. 1554) Sacerdotale Romanum iz leta
1523. Posamezne škofije so svoje obrednike v največji možni meri
prilagodile novemu rimskemu obredniku, ki je bil sicer napisan samo
v latinskem jeziku, a so duhovniki pri zakramentih spraševali v jeziku,
ki so ga katehumeni govorili. Obred se je v osnovi še skladal z rimskim
misalom, obenem pa je bil prilagojen specifičnim razmeram v škofiji.
Tak obrednik je bil za Ljubljansko škofijo prvič izdan leta 1706, ob
priliki posvetitve obnovljene ljubljanske stolnice sv. Nikolaja (Rituale
Labacense ad usum Romanum accomodatum; tj. Ljubljanski obrednik,
prirejen po rimskem).50 V t. i. ljubljanskem obredniku, ki je bil posnet
po salzburškem iz leta 1640, so bile v slovenski jezik prevedene le
najpotrebnejše reči.51 Prvi povsem slovenski obrednik smo Slovenci
dobili leta 1932.52
Dalmatinova Agenda (1585) ima svoj prostor v vrsti protestantskih
agend (obrednikov) v 16. stoletju, ki sta jih Trubar (1564 in 1575) in
Dalmatin spisala po vzoru württemberškega cerkvenega reda (1553).
Od Trubarjeve prepovedane in zaplenjene Cerkovne ordninge ni ostalo
v obtoku veliko izvodov, a verjetno dovolj, da se je leta 1575 ob izdaji
Ta mahine agende Trubar nanje skliceval. Nasploh pa je vsaj za deželo
49 M. Smolik 1, n. d., 117, prim. tudi op. št. 5.
50 M. Smolik 1, n. d., 120.
51 Fr. Ušeničnik 1, n. d., 19.
52 M. Smolik: Zlati jubilej slovenskega obrednika, Bogoslovni vestnik 1984, št. 1,
107 s.
62
Pontificale Romanum (Rimski obrednik) vsebuje obrede, ki jih
izvršuje škof (mašniško posvečenje, posvečenje oltarja, cerkve itd.).
Izšel je leta 1596, za časa papeža Klemena VIII. (u. 1605). Caeremoniale
Romanum (Rimski obrednik) prinaša rubrike, brez liturgičnih tekstov,
ki se nanašajo na opravila, ki jih ne najdemo v pontifikalu, in pred
stavlja nekakšno dopolnilo k pontifikalu in misalu. Izšel je leta 1600,
izdal pa ga je prav tako papež Klemen VIII. Rituale Romanum, (Rimski
obrednik) je s konstitucijo »Apostolicae Sedi« z dne 17. junija 1614
izdal papež Pavel V. (u. 1621). Bil je prvi uradni skupni vzorec za
celotno Cerkev rimskega obreda.49 Rimski ritual je določil, na kakšen
način smejo duhovniki podeljevati zakramente in opravljati druge
dolžnosti. V naših krajih so v teh časih delili zakramente še po knjigi
frančiškana Alberta Castellanija (u. 1554) Sacerdotale Romanum iz leta
1523. Posamezne škofije so svoje obrednike v največji možni meri
prilagodile novemu rimskemu obredniku, ki je bil sicer napisan samo
v latinskem jeziku, a so duhovniki pri zakramentih spraševali v jeziku,
ki so ga katehumeni govorili. Obred se je v osnovi še skladal z rimskim
misalom, obenem pa je bil prilagojen specifičnim razmeram v škofiji.
Tak obrednik je bil za Ljubljansko škofijo prvič izdan leta 1706, ob
priliki posvetitve obnovljene ljubljanske stolnice sv. Nikolaja (Rituale
Labacense ad usum Romanum accomodatum; tj. Ljubljanski obrednik,
prirejen po rimskem).50 V t. i. ljubljanskem obredniku, ki je bil posnet
po salzburškem iz leta 1640, so bile v slovenski jezik prevedene le
najpotrebnejše reči.51 Prvi povsem slovenski obrednik smo Slovenci
dobili leta 1932.52
Dalmatinova Agenda (1585) ima svoj prostor v vrsti protestantskih
agend (obrednikov) v 16. stoletju, ki sta jih Trubar (1564 in 1575) in
Dalmatin spisala po vzoru württemberškega cerkvenega reda (1553).
Od Trubarjeve prepovedane in zaplenjene Cerkovne ordninge ni ostalo
v obtoku veliko izvodov, a verjetno dovolj, da se je leta 1575 ob izdaji
Ta mahine agende Trubar nanje skliceval. Nasploh pa je vsaj za deželo
49 M. Smolik 1, n. d., 117, prim. tudi op. št. 5.
50 M. Smolik 1, n. d., 120.
51 Fr. Ušeničnik 1, n. d., 19.
52 M. Smolik: Zlati jubilej slovenskega obrednika, Bogoslovni vestnik 1984, št. 1,
107 s.
62
