Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 90
RAZPRAVE, [TUDIJE
dobesedni navedki (citati) dokaj redki, molitev pa tudi ni vključena v
strukturo pridige. Kot zanimivo posebnost Andreæeve pridige lahko
zasledimo utemeljevanje trditve z navajanjem resničnega dogodka
(koncil v Konstanci) in ne le z opiranjem na sporočilo Svetega pisma.
Pohvale, ki jih v pridigi izreka kranjski gospodi in cerkvenim ter
šolskim delavcem, lahko razumemo kot finančno-politično potezo,
saj je znano, da je najizdatnejša finančna pomoč Primožu Trubarju
pri tiskanju knjig in širjenju protestantskega nauka pritekala ravno
iz plemiških in meščanskih krogov. Izrekanje pohval tema stanovoma
in poudarjanje njunega pozitivnega zgleda je v osnovi le prizadevanje,
da se krog podpornikov ohrani oziroma poveča.
Nagovarjanje poslušalcev/bralcev je brez čustvenih prizvokov,
svojo prepričljivost skuša doseči z uporabo drugih prodornih reto
ričnih sredstev, najpogosteje s prenesenimi besednimi pomeni (tropi),
kar lahko vidimo na naslednjem primeru:
»/I/e Bug eniga uboziga meniha, doctor Martina Luteria obudil,
kateri ie svoi život vagal inu ie s tem samim mečom Božie bessede
tiga velikiga risa Goliata, papeža, glavo odsekal inu vso kramo niegove
krive Božie službe v blatu vergal inu teh ludy vesty iz niegove sile
odrešil.«28
V glavnem delu pridige, ki je še obsežnejši od predgovora, prav
tako izstopajo značilne strukturne enote pridige. V tem smislu je
svetopisemski dogodek zajet v svetopisemskem besedilu, v katerem
apostol Pavel »opominja« svojega učenca Timoteja.29 Z detajlno
razčlenitvijo tega besedila, po predhodni navedbi osnovnih lastnosti
poganskih, judovskih, turških in katoliških pridigarjev, poslušalca/
bralca pouči o tem, kakšen mora biti evangelijski pridigar (se ne da
premotiti glede Kristusovega evangelija, pridiga z veseljem, oznanja
veselo, dobro novico o Božji milosti, prijazen je do vseh ljudi in jih
usmerja k odrešenjskim zaslugam Jezusa Kristusa). Iz tega izpelje
svetopisemski nauk, ki je podoben kot v predgovoru, vendar daje več
poudarka pomenu Kristusove žrtve in zakramentom, se pravi krstu
in Gospodovi večerji , s katerimi človek potrjuje trdnost svoje vere in
28 M. Trost, n. d., 15.
29 2 Tim 4.
90
dobesedni navedki (citati) dokaj redki, molitev pa tudi ni vključena v
strukturo pridige. Kot zanimivo posebnost Andreæeve pridige lahko
zasledimo utemeljevanje trditve z navajanjem resničnega dogodka
(koncil v Konstanci) in ne le z opiranjem na sporočilo Svetega pisma.
Pohvale, ki jih v pridigi izreka kranjski gospodi in cerkvenim ter
šolskim delavcem, lahko razumemo kot finančno-politično potezo,
saj je znano, da je najizdatnejša finančna pomoč Primožu Trubarju
pri tiskanju knjig in širjenju protestantskega nauka pritekala ravno
iz plemiških in meščanskih krogov. Izrekanje pohval tema stanovoma
in poudarjanje njunega pozitivnega zgleda je v osnovi le prizadevanje,
da se krog podpornikov ohrani oziroma poveča.
Nagovarjanje poslušalcev/bralcev je brez čustvenih prizvokov,
svojo prepričljivost skuša doseči z uporabo drugih prodornih reto
ričnih sredstev, najpogosteje s prenesenimi besednimi pomeni (tropi),
kar lahko vidimo na naslednjem primeru:
»/I/e Bug eniga uboziga meniha, doctor Martina Luteria obudil,
kateri ie svoi život vagal inu ie s tem samim mečom Božie bessede
tiga velikiga risa Goliata, papeža, glavo odsekal inu vso kramo niegove
krive Božie službe v blatu vergal inu teh ludy vesty iz niegove sile
odrešil.«28
V glavnem delu pridige, ki je še obsežnejši od predgovora, prav
tako izstopajo značilne strukturne enote pridige. V tem smislu je
svetopisemski dogodek zajet v svetopisemskem besedilu, v katerem
apostol Pavel »opominja« svojega učenca Timoteja.29 Z detajlno
razčlenitvijo tega besedila, po predhodni navedbi osnovnih lastnosti
poganskih, judovskih, turških in katoliških pridigarjev, poslušalca/
bralca pouči o tem, kakšen mora biti evangelijski pridigar (se ne da
premotiti glede Kristusovega evangelija, pridiga z veseljem, oznanja
veselo, dobro novico o Božji milosti, prijazen je do vseh ljudi in jih
usmerja k odrešenjskim zaslugam Jezusa Kristusa). Iz tega izpelje
svetopisemski nauk, ki je podoben kot v predgovoru, vendar daje več
poudarka pomenu Kristusove žrtve in zakramentom, se pravi krstu
in Gospodovi večerji , s katerimi človek potrjuje trdnost svoje vere in
28 M. Trost, n. d., 15.
29 2 Tim 4.
90
