Page 123 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 123
JONATAN VINKLER
mentalitete, ki se ni utemeljevala v dia- ali poliloškem sporazu-
mevanju, temveč v dejanjih samih – znamenitega kozaškega velikega
hetmana Bogdana Zinovija Hmelnickega ob koncu neuspešnih
pogajanj s katoliškim Poljskim kraljestvom22 – Škoda hovoryty. Po-
skus dogovoriti se v dobri veri in volji da nima več nobenega pomena,
zato gre samo še za to, kako čim hitreje sekati glave. – Ne gre niti za
narod niti za deželo, gre preprosto za trenutek, ko po celi Evropi
zabuči Škoda hovoryty: takrat se začne barok in traja vse dotlej, dokler
besede velikega zaporoškega hetmana reprezentirajo osnovno črto
idearija in imaginarija ter kredo slehernikove človeške eksistence.
Ferdinand je torej v svojih dednih deželah precej zlahka opravil z
Luthrovo vero, v Češkem kraljestvu pa je bil paralelogram sil(nic)
čisto drugačen, in to predvsem zaradi druge zgodovinske politične
in gospodarske situacije, kot je bila v notranjeavstrijskih deželah.
Nenasilna katoliška reformacija bi bila v deželah sv. Václava najbrž
izrazito počasna in neučinkovita, če Ferdinandu ne bi pomogla neka
neobičajna navada Pražanov, da se nezaželenih politikov radi znebijo
tako, da jih zadegajo skozi okno – defenestracija.23 Triindvajsetega
maja 1618 je namreč več kot stotnija čeških plemičev vdrla v kraljevo
pisarno na Praškem gradu in vrgla skozi okno osovražena kraljeva
ministra Viléma grofa Slavato s Chluma in Jaroslava Bořito z Mar-
tinic ter češkega vladnega sekretarja Filipa Fabriciusa. Možje so padli
okoli 20 metrov globoko v grajski jarek, toda niso se ubili. Prileteli
so namreč na kup gnoja in so jo razen grofa Slavate, ki se je težje
poškodoval, odnesli celo samo z nekaj modricami, je pa to bil začetni
takt v molovski simfoniji upora češkega nekatoliškega plemstva in
stanov proti Habsburžanom. Nato je bila sestavljena stanovska
vlada, ki je štela trideset direktorjev. Ta je iz Češke izgnala jezuite in
skušala postaviti na noge kolikor toliko spodobno vojsko, ki naj bi
se lasala s polki, ki jih bodo nad uporne Čehe poslali Habsburžani.
Vse to pa je bil uvod »češke vojne«, ki je prižgala zeleno luč za
strahovit mednarodni spopad, kakršnega je bilo med katoliškim
22 Aleksander Gieysztor, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir,
Henryk Wereszycki, Zgodovina Poljske, Ljubljana 1982, 185–188. Karel Štěpánek,
Bogdan Zinovij Hemlnicki, v: Ottův slovník naučný XII, 263–265.
23 Pavel Skála ze Shoře, n. d., 36–39.
121
mentalitete, ki se ni utemeljevala v dia- ali poliloškem sporazu-
mevanju, temveč v dejanjih samih – znamenitega kozaškega velikega
hetmana Bogdana Zinovija Hmelnickega ob koncu neuspešnih
pogajanj s katoliškim Poljskim kraljestvom22 – Škoda hovoryty. Po-
skus dogovoriti se v dobri veri in volji da nima več nobenega pomena,
zato gre samo še za to, kako čim hitreje sekati glave. – Ne gre niti za
narod niti za deželo, gre preprosto za trenutek, ko po celi Evropi
zabuči Škoda hovoryty: takrat se začne barok in traja vse dotlej, dokler
besede velikega zaporoškega hetmana reprezentirajo osnovno črto
idearija in imaginarija ter kredo slehernikove človeške eksistence.
Ferdinand je torej v svojih dednih deželah precej zlahka opravil z
Luthrovo vero, v Češkem kraljestvu pa je bil paralelogram sil(nic)
čisto drugačen, in to predvsem zaradi druge zgodovinske politične
in gospodarske situacije, kot je bila v notranjeavstrijskih deželah.
Nenasilna katoliška reformacija bi bila v deželah sv. Václava najbrž
izrazito počasna in neučinkovita, če Ferdinandu ne bi pomogla neka
neobičajna navada Pražanov, da se nezaželenih politikov radi znebijo
tako, da jih zadegajo skozi okno – defenestracija.23 Triindvajsetega
maja 1618 je namreč več kot stotnija čeških plemičev vdrla v kraljevo
pisarno na Praškem gradu in vrgla skozi okno osovražena kraljeva
ministra Viléma grofa Slavato s Chluma in Jaroslava Bořito z Mar-
tinic ter češkega vladnega sekretarja Filipa Fabriciusa. Možje so padli
okoli 20 metrov globoko v grajski jarek, toda niso se ubili. Prileteli
so namreč na kup gnoja in so jo razen grofa Slavate, ki se je težje
poškodoval, odnesli celo samo z nekaj modricami, je pa to bil začetni
takt v molovski simfoniji upora češkega nekatoliškega plemstva in
stanov proti Habsburžanom. Nato je bila sestavljena stanovska
vlada, ki je štela trideset direktorjev. Ta je iz Češke izgnala jezuite in
skušala postaviti na noge kolikor toliko spodobno vojsko, ki naj bi
se lasala s polki, ki jih bodo nad uporne Čehe poslali Habsburžani.
Vse to pa je bil uvod »češke vojne«, ki je prižgala zeleno luč za
strahovit mednarodni spopad, kakršnega je bilo med katoliškim
22 Aleksander Gieysztor, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir,
Henryk Wereszycki, Zgodovina Poljske, Ljubljana 1982, 185–188. Karel Štěpánek,
Bogdan Zinovij Hemlnicki, v: Ottův slovník naučný XII, 263–265.
23 Pavel Skála ze Shoře, n. d., 36–39.
121
