Page 125 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 125
JONATAN VINKLER
tolčeni. Ob tem so premaganci tudi takoj sprejeli svoj poraz, se
predali in si naivno celo mislili, da bodo zaradi sorodstvenih vezi s
katoliško aristokracijo odnesli celo kožo. Ko so se pogajali o predaji
Prage, so od Maksimilijana Bavarskega zahtevali ne le splošno
amnestijo za vstajnike, temveč celo ohranitev političnih in verskih
svoboščin ter pravic iz časa pred uporom, nihče od njih pa ni spre-
videl, kako silovit politični, gospodarski in etnični orkan bo v
naslednjih letih pometal po deželah češke krone in da je poraz na
Beli gori pravzaprav zgolj medel preludij vsega tistega, kar so si
katoliške zmagovalne sile zamislile za premagane Čehe.
Po katoliški Evropi je poročilo o zmagi na krivoverskimi Čehi
izzvalo en sam zmagoslavni Te deum. Na Dunaju so se cerkve tresle
od vzklikov veselja, ker je Habsburžanom uspelo premagati vojsko
prav tistega kraljestva, ki ga od časov Jana Žižke in Prokopa Holého
(Plešastega) niso mogli ukrotiti ne z mečem ne z besedo. Kapucin,
pater Sabinus, ki je s svojo pridižno elokventnostjo privabil v cerkev
tudi Ferdinanda, si je izbral za moto pridige besede iz knjige Psalmov
2, 9: »Razbil jih boš z železno palico, kakor lončarjevo posodo jih boš
zdrobil.«24 Nato je polagal monarhu na srce: prišel je trenutek za
dokončno uničenje vstajnikov, tako da ne bodo mogli nikoli več
vzdigniti svojih glav; milost do njih bi povzročila nove zmešnjave;
kralj ima nalogo duhovnega pastirja, zato naj pazi, da ne bo onstran
groba deležen takšne obsodbe, kot jo je starozavezni prerok izrekel
nad kraljem Ahabom: »Tako govori GOSPOD: ›Ker si izpustil iz rok moža,
ki je predmet moje zakletve, bo tvoje življenje cena za njegovo življenje in
tvoje ljudstvo za njegovo ljudstvo!‹« (1 Kr 20, 42.)
Taki in podobni načrti so rojili v glavah številnih posameznikov,
zlasti med poveljniki španske soldateske, ki je po češkem porazu
pridrla v Srednjo Evropo napolniti svoje večno prazne mošnje. Eden
izmed njih je bil tudi Ferdinandov svetovalec don Martin de Huerta,
ki je poklicno kariero začel kot krojaški pomočnik, jo nadaljeval kot
lakaj in nato kot ovaduh. Nazadnje pa je stopil v vojaške vrste. Ker je
bil podjeten človek, je hitro napredoval, kar pa je bilo bolj pripisati
24 Vsi navedki iz Svetega pisma se ravnajo po Slovenskem standardnem prevodu,
Ljubljana 1996.
123
tolčeni. Ob tem so premaganci tudi takoj sprejeli svoj poraz, se
predali in si naivno celo mislili, da bodo zaradi sorodstvenih vezi s
katoliško aristokracijo odnesli celo kožo. Ko so se pogajali o predaji
Prage, so od Maksimilijana Bavarskega zahtevali ne le splošno
amnestijo za vstajnike, temveč celo ohranitev političnih in verskih
svoboščin ter pravic iz časa pred uporom, nihče od njih pa ni spre-
videl, kako silovit politični, gospodarski in etnični orkan bo v
naslednjih letih pometal po deželah češke krone in da je poraz na
Beli gori pravzaprav zgolj medel preludij vsega tistega, kar so si
katoliške zmagovalne sile zamislile za premagane Čehe.
Po katoliški Evropi je poročilo o zmagi na krivoverskimi Čehi
izzvalo en sam zmagoslavni Te deum. Na Dunaju so se cerkve tresle
od vzklikov veselja, ker je Habsburžanom uspelo premagati vojsko
prav tistega kraljestva, ki ga od časov Jana Žižke in Prokopa Holého
(Plešastega) niso mogli ukrotiti ne z mečem ne z besedo. Kapucin,
pater Sabinus, ki je s svojo pridižno elokventnostjo privabil v cerkev
tudi Ferdinanda, si je izbral za moto pridige besede iz knjige Psalmov
2, 9: »Razbil jih boš z železno palico, kakor lončarjevo posodo jih boš
zdrobil.«24 Nato je polagal monarhu na srce: prišel je trenutek za
dokončno uničenje vstajnikov, tako da ne bodo mogli nikoli več
vzdigniti svojih glav; milost do njih bi povzročila nove zmešnjave;
kralj ima nalogo duhovnega pastirja, zato naj pazi, da ne bo onstran
groba deležen takšne obsodbe, kot jo je starozavezni prerok izrekel
nad kraljem Ahabom: »Tako govori GOSPOD: ›Ker si izpustil iz rok moža,
ki je predmet moje zakletve, bo tvoje življenje cena za njegovo življenje in
tvoje ljudstvo za njegovo ljudstvo!‹« (1 Kr 20, 42.)
Taki in podobni načrti so rojili v glavah številnih posameznikov,
zlasti med poveljniki španske soldateske, ki je po češkem porazu
pridrla v Srednjo Evropo napolniti svoje večno prazne mošnje. Eden
izmed njih je bil tudi Ferdinandov svetovalec don Martin de Huerta,
ki je poklicno kariero začel kot krojaški pomočnik, jo nadaljeval kot
lakaj in nato kot ovaduh. Nazadnje pa je stopil v vojaške vrste. Ker je
bil podjeten človek, je hitro napredoval, kar pa je bilo bolj pripisati
24 Vsi navedki iz Svetega pisma se ravnajo po Slovenskem standardnem prevodu,
Ljubljana 1996.
123
