Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 130
[TUDIJSKI VE^ERI
Po Liechtensteinu je nravstvena kuga kovati lastni dobiček iz tuje
nesreče – tj. oropati svoje drugače verujoče sodeželane – s pravo
epidemično hitrostjo okužila tudi večino ostalih članov češke visoke
aristokracije, ki izpovedovali katoliško vero in so pred stanovsko
vstajo pripadali prohabsburški strani češkega plemstva. Pred takšno
etično boleznijo niso bili obvarovani niti tisti s trdnim prepričanjem
in ne oni, ki so se mogli ponašati s slavnim in starožitnim imenom
– ne Slavata ne Martinic –, šibkejše postave od njiju pa so sploh
najdevale uteho od prizora, ko so videli, kako se uničujejo stare
pravice in svoboščine ter sploh vse bitje in nehanje starega Češkega
kraljestva ter njegovega naroda, v tem, da so si z grabežljivo slo večali
imetje ali pa plezali po družbeni lestvici – na mesta, ki so jih morali
izprazniti njihovi drugače verujoči sodeželani.
Po bitki na Beli gori je minilo nekaj mesecev, preden so se katoli-
čani sploh zmogli orientirati v novi situaciji,30 se je pa v teh mesecih
brezvladja toliko bolje znašla okupacijska soldateska, sestavljena iz
plena željnih vojaških pustolovcev iz različnih delov Evrope: »Ko so
spoznali, da ni na Češkem nobenega odpora proti njim več, so se cesarski
vojaki zapodili povsod po češki deželi in kradli, ropali, jemali. Pri tem so
pregledovali vsak kot, lovili uboge ljudi, jim zavijali vratove, jih mučili in
morili z ognjem, da bi prišlo na dan, kje imajo skrit denar, tako da je bilo
grozno in žalostno o tem govoriti. Povsod en sam av, joj, groza, daj in
vzemimo!«31
Eden pribočnikov Maksimilijana Bavarskega se je hvalil, da je na
tej vojaški odpravi spravil skupaj 60.000 zlatnikov, dodal pa je še, da
je pravi bedak tisti polkovnik ali kapetan, ki si ne bi nabral vsaj pol
toliko. Plen, ki so ga vojaki samo v prvih štirih dneh po bitki pri Beli
gori naropali zgolj v Pragi, je bil ocenjen na dva milijona zlatnikov, v
plenjenju pa so generali celo prekašali svoje žolnirje.32 Tako je bil
deželam sv. Václava, ki so se mogle za svoje blagostanje zadnjih nekaj
stoletij pred Belo goro – z vmesnim burnim obdobjem husitskih
vojn –zahvaliti tudi dobro delujoči fevdalni ureditvi, spodmaknjen
30 Boji s stanovskimi vstajniki so potekali do marca 1622, ko pade Třeboň.
31 Mikuláš Dačický, Paměti I, ur. Antonín Rezek, Praha 1878, 268.
32 E. Denis, n. d., 38.
128
Po Liechtensteinu je nravstvena kuga kovati lastni dobiček iz tuje
nesreče – tj. oropati svoje drugače verujoče sodeželane – s pravo
epidemično hitrostjo okužila tudi večino ostalih članov češke visoke
aristokracije, ki izpovedovali katoliško vero in so pred stanovsko
vstajo pripadali prohabsburški strani češkega plemstva. Pred takšno
etično boleznijo niso bili obvarovani niti tisti s trdnim prepričanjem
in ne oni, ki so se mogli ponašati s slavnim in starožitnim imenom
– ne Slavata ne Martinic –, šibkejše postave od njiju pa so sploh
najdevale uteho od prizora, ko so videli, kako se uničujejo stare
pravice in svoboščine ter sploh vse bitje in nehanje starega Češkega
kraljestva ter njegovega naroda, v tem, da so si z grabežljivo slo večali
imetje ali pa plezali po družbeni lestvici – na mesta, ki so jih morali
izprazniti njihovi drugače verujoči sodeželani.
Po bitki na Beli gori je minilo nekaj mesecev, preden so se katoli-
čani sploh zmogli orientirati v novi situaciji,30 se je pa v teh mesecih
brezvladja toliko bolje znašla okupacijska soldateska, sestavljena iz
plena željnih vojaških pustolovcev iz različnih delov Evrope: »Ko so
spoznali, da ni na Češkem nobenega odpora proti njim več, so se cesarski
vojaki zapodili povsod po češki deželi in kradli, ropali, jemali. Pri tem so
pregledovali vsak kot, lovili uboge ljudi, jim zavijali vratove, jih mučili in
morili z ognjem, da bi prišlo na dan, kje imajo skrit denar, tako da je bilo
grozno in žalostno o tem govoriti. Povsod en sam av, joj, groza, daj in
vzemimo!«31
Eden pribočnikov Maksimilijana Bavarskega se je hvalil, da je na
tej vojaški odpravi spravil skupaj 60.000 zlatnikov, dodal pa je še, da
je pravi bedak tisti polkovnik ali kapetan, ki si ne bi nabral vsaj pol
toliko. Plen, ki so ga vojaki samo v prvih štirih dneh po bitki pri Beli
gori naropali zgolj v Pragi, je bil ocenjen na dva milijona zlatnikov, v
plenjenju pa so generali celo prekašali svoje žolnirje.32 Tako je bil
deželam sv. Václava, ki so se mogle za svoje blagostanje zadnjih nekaj
stoletij pred Belo goro – z vmesnim burnim obdobjem husitskih
vojn –zahvaliti tudi dobro delujoči fevdalni ureditvi, spodmaknjen
30 Boji s stanovskimi vstajniki so potekali do marca 1622, ko pade Třeboň.
31 Mikuláš Dačický, Paměti I, ur. Antonín Rezek, Praha 1878, 268.
32 E. Denis, n. d., 38.
128
