Page 148 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 148
[TUDIJSKI VE^ERI
drugam.« Moj vodnik pa me je ozmerjal z bedakom in mi zabrusil, da bežim
od modrih, ko bi se imel od njih kaj naučiti.«59
Še pretresljivejšo temno podobo takratne nerazveseljujoče stvar-
nosti pa je zapustil češki pobelogorski izgnanec, prevajalec in izda-
jatelj Jiří Třanovský (1592–1673), čigar najpomembnejši prispevek k
češki pobelogorski izgnanski literaturi je gotovo (so)avtorstvo,
prirejanje, prevajanje, urejanje in izdaja evangeličanskega kancionala
Cithara sanctorum neb žalmy a písně duchovní staré a nové, kterých církev
evangelická uživá (Levoča 1636), imenovanega tudi Tranoscius.60 In v
njem je prišla med pobelogorske izgnance tudi pesem Ah, Bože, k
jakému světu ráčils nás dochovati:
Ah, Bože, k jakému světu
ráčils nás dochovati!
Styště se v pravdě člověku
na světě již trvati:
Pro mnohe vzešlé neřesti,
jež musíme pořád nésti,
A to čím dal, tím více.
/.../
Bože, Bože na výsosti,
prociť a pohleď dolů,
59 Jan Amos Komenský, Labyrint světa a ráj srdce, XI. poglavje, ur. Antonín Škarka,
Praha 1970, 60–62.
60 Kancional je v prvi izdaji vseboval 414 pesmi. Od tega je bilo 25 prevodov
Luthrovih pesmi, 43 je bilo prevodov drugih nemških protestantskih verzi-
fikatorjev (F. Nicolai, P. Eberus, M. Moller, L. Helmbold), nekaj pa je bilo tudi
svobodnih parafraz latinske himnike (Ambrozij, Gregor Veliki, Peter Abelard,
Bernard iz Clairvauxa). Večina pesmi v Cithari sanctorum je češkega in slovaškega
izvora. Třanovský je črpal iz starejših kancionalov: slovaške pesmi iz Pribišovho
spevníka, češke in moravske pesmi pa iz utrakvističnih, češkobratskih in lu-
teranskih kancionalov (L. Pražský, J. Písecký, J. Taborský, J. Augusta, K. Bosák,
J. Blahoslav, J. Strejc …). Okoli 150 pesmi je izvirnih del Třanovskega ali pa vsaj
njegovih priredb. Cithara je bila takoj po izidu od vseh evangeličanov augsburške
veroizpovedi na Slovaškem sprejeta s takim veseljem in navdušenjem – o tem
govori tudi množična recepcija: do l. 1872 je bil ponatisnjena vsaj tridesetkrat –
, da je poleg nje in Kralicke biblije malo knjig, ki bi imele tolikšen vpliv na slovaško
kulturo 17. in 18. stoletja. Kasneje so jo kot kancional za obredno uporabo
sprejele vse češke, moravske in šlezijske evangeličanske cerkve.
146
drugam.« Moj vodnik pa me je ozmerjal z bedakom in mi zabrusil, da bežim
od modrih, ko bi se imel od njih kaj naučiti.«59
Še pretresljivejšo temno podobo takratne nerazveseljujoče stvar-
nosti pa je zapustil češki pobelogorski izgnanec, prevajalec in izda-
jatelj Jiří Třanovský (1592–1673), čigar najpomembnejši prispevek k
češki pobelogorski izgnanski literaturi je gotovo (so)avtorstvo,
prirejanje, prevajanje, urejanje in izdaja evangeličanskega kancionala
Cithara sanctorum neb žalmy a písně duchovní staré a nové, kterých církev
evangelická uživá (Levoča 1636), imenovanega tudi Tranoscius.60 In v
njem je prišla med pobelogorske izgnance tudi pesem Ah, Bože, k
jakému světu ráčils nás dochovati:
Ah, Bože, k jakému světu
ráčils nás dochovati!
Styště se v pravdě člověku
na světě již trvati:
Pro mnohe vzešlé neřesti,
jež musíme pořád nésti,
A to čím dal, tím více.
/.../
Bože, Bože na výsosti,
prociť a pohleď dolů,
59 Jan Amos Komenský, Labyrint světa a ráj srdce, XI. poglavje, ur. Antonín Škarka,
Praha 1970, 60–62.
60 Kancional je v prvi izdaji vseboval 414 pesmi. Od tega je bilo 25 prevodov
Luthrovih pesmi, 43 je bilo prevodov drugih nemških protestantskih verzi-
fikatorjev (F. Nicolai, P. Eberus, M. Moller, L. Helmbold), nekaj pa je bilo tudi
svobodnih parafraz latinske himnike (Ambrozij, Gregor Veliki, Peter Abelard,
Bernard iz Clairvauxa). Večina pesmi v Cithari sanctorum je češkega in slovaškega
izvora. Třanovský je črpal iz starejših kancionalov: slovaške pesmi iz Pribišovho
spevníka, češke in moravske pesmi pa iz utrakvističnih, češkobratskih in lu-
teranskih kancionalov (L. Pražský, J. Písecký, J. Taborský, J. Augusta, K. Bosák,
J. Blahoslav, J. Strejc …). Okoli 150 pesmi je izvirnih del Třanovskega ali pa vsaj
njegovih priredb. Cithara je bila takoj po izidu od vseh evangeličanov augsburške
veroizpovedi na Slovaškem sprejeta s takim veseljem in navdušenjem – o tem
govori tudi množična recepcija: do l. 1872 je bil ponatisnjena vsaj tridesetkrat –
, da je poleg nje in Kralicke biblije malo knjig, ki bi imele tolikšen vpliv na slovaško
kulturo 17. in 18. stoletja. Kasneje so jo kot kancional za obredno uporabo
sprejele vse češke, moravske in šlezijske evangeličanske cerkve.
146
