Page 24 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 24
RAZPRAVE, [TUDIJE
gibanje, Adamu ni lagala, ko mu je obljubila, da bo postal kakor
Bog, ko bo spoznal dobro in zlo – spoznanje dobrega in zlega pomeni
izhod iz vrta, v katerem (kot piše Hegel) lahko ostanejo samo živali,
pomeni postajati človek.48 Rajska kača, ličinka boginje uma, simbol
uma, ki razbija ta svet in napoveduje raj, boljši od Stvarnikovega,
ljudi uči, naj presežejo Jahvejev zakon, da bi »postali enaki Bogu, ki
ni Jahve in ki ga je ponovno napovedal šele Jezus – Eritis sicut Deus,
scientes bonum et malum«;49 Bog se je znesel nad kačo in Jezusom –
kačo Kristusa so pribili na križ,50 toda kača se bo, piše Bloch, pojavila
še tretjič, v Parakletu ali Svetem duhu, ki je ostal po Jezusu. Pojem
Parakleta Bloch povezuje tudi z Joahimovim naukom o tretjem
kraljestvu – ko bo stvarnost pripravljena, se bo Kristus vrnil, toda
njegova vrnitev v obdobju Svetega duha ne bo vrnitev istega Kristusa
– Kristus se bo vrnil z novim, spremenjenim imenom: »Paraklet, Duh
resnice, ne govori več o samem sebi, določa stvarnost, v kateri je
notranjost postala duhovna zunanjost. Tako Paraklet postane uto-
pija Sina človekovega, ki ni več utopija, ampak Kraljestvo v prezentu.
Vse to ne presega okvira vrnitve k Jezusu, nasprotno: prav bistvo
Kristusa se potencirano ponavlja v Tolažniku, ki je postal Sveti
Duh.«51 Sin človekov prihaja »skupaj z oblaki neba« (Dan 7,13) in
sodeluje pri skoku v novum, ki se nanaša, piše Bloch, »izključno na
vsebino človeka, misticizem neba se spremeni v mistiko Sina, Božji
sijaj v sijaj odrešenega občestva in njegovega doma. Zato je bil prav
on v krščanski mistiki, predvsem pri Eckhartu, mišljen prav kot
izpolnjeni trenutek vseh nas, kot njegov nunc stans Kraljestvu.«52
4. Antropološka kritika religije in problem dediščine religije
Blochovo vizijo odnosa med religijo in ateizmom predstavlja
trditev: »Kjer je upanje, tam je tudi religija.«53 Seveda ne velja vedno
48 AK, str. 88/117.
49 PU, str. 1504/1497.
50 AK, str. 176/233.
51 PU, str. 1510/1503.
52 Prav tam, str. 1511/1504; prim. še str. 1551/1544, pa tudi Ernst Bloch, Duh utopije,
BIGZ, Beograd 1982, str. 266.
53 AK, str. 14/26; PU, str. 1410/1404, 1422/1417.
22
gibanje, Adamu ni lagala, ko mu je obljubila, da bo postal kakor
Bog, ko bo spoznal dobro in zlo – spoznanje dobrega in zlega pomeni
izhod iz vrta, v katerem (kot piše Hegel) lahko ostanejo samo živali,
pomeni postajati človek.48 Rajska kača, ličinka boginje uma, simbol
uma, ki razbija ta svet in napoveduje raj, boljši od Stvarnikovega,
ljudi uči, naj presežejo Jahvejev zakon, da bi »postali enaki Bogu, ki
ni Jahve in ki ga je ponovno napovedal šele Jezus – Eritis sicut Deus,
scientes bonum et malum«;49 Bog se je znesel nad kačo in Jezusom –
kačo Kristusa so pribili na križ,50 toda kača se bo, piše Bloch, pojavila
še tretjič, v Parakletu ali Svetem duhu, ki je ostal po Jezusu. Pojem
Parakleta Bloch povezuje tudi z Joahimovim naukom o tretjem
kraljestvu – ko bo stvarnost pripravljena, se bo Kristus vrnil, toda
njegova vrnitev v obdobju Svetega duha ne bo vrnitev istega Kristusa
– Kristus se bo vrnil z novim, spremenjenim imenom: »Paraklet, Duh
resnice, ne govori več o samem sebi, določa stvarnost, v kateri je
notranjost postala duhovna zunanjost. Tako Paraklet postane uto-
pija Sina človekovega, ki ni več utopija, ampak Kraljestvo v prezentu.
Vse to ne presega okvira vrnitve k Jezusu, nasprotno: prav bistvo
Kristusa se potencirano ponavlja v Tolažniku, ki je postal Sveti
Duh.«51 Sin človekov prihaja »skupaj z oblaki neba« (Dan 7,13) in
sodeluje pri skoku v novum, ki se nanaša, piše Bloch, »izključno na
vsebino človeka, misticizem neba se spremeni v mistiko Sina, Božji
sijaj v sijaj odrešenega občestva in njegovega doma. Zato je bil prav
on v krščanski mistiki, predvsem pri Eckhartu, mišljen prav kot
izpolnjeni trenutek vseh nas, kot njegov nunc stans Kraljestvu.«52
4. Antropološka kritika religije in problem dediščine religije
Blochovo vizijo odnosa med religijo in ateizmom predstavlja
trditev: »Kjer je upanje, tam je tudi religija.«53 Seveda ne velja vedno
48 AK, str. 88/117.
49 PU, str. 1504/1497.
50 AK, str. 176/233.
51 PU, str. 1510/1503.
52 Prav tam, str. 1511/1504; prim. še str. 1551/1544, pa tudi Ernst Bloch, Duh utopije,
BIGZ, Beograd 1982, str. 266.
53 AK, str. 14/26; PU, str. 1410/1404, 1422/1417.
22
