Page 196 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 196
[TUDIJSKI VE^ERI

pomeni imeti vsaj kanček čuta za religiozno dojemanje, ki si z
ničimer več ne dovoli predpisovati dokončno določenega predmet-
nega območja. Še v slogu moderne umetnosti in njenih upodo-
bitvah se po Tillichu kaže »strastno in pogosto tragično iskanje
smisla življenja, v času, ko je dimenzija globine zakrita«.46 S svojo
filozofijo religije Tillich odkriva religioznost na področjih, ki že
zelo dolgo ne veljajo za religiozna ali celo gradijo na nekakšni
deklarirani antireligioznosti. Od tod trditev: »Moderna umetnost
in filozofija nista religiozni v ožjem smislu besede; toda religiozna
vprašanja so v njima postavljena bolj radikalno in tehtno kot v t. i.
religiozni literaturi.«47 Obe namreč glasno in s svojo simbolno
govorico izgovarjata vprašanja in podajata odgovore, ki izhajajo
samó iz povsem stvarnih razsežnosti bivajočega. S svojo filozofijo
religije in filozofsko teologijo je Tillich v bistvu podal logos o
takšnem pristopu.

3. Pojem usode v filozofiji

Nikakor niso marksisti ali Marxovi misli blizu stoječi misleci
Paulu Tillichu, temu svojevrstnemu mislecu na meji med teologijo
in filozofijo, pomagali do njegove redne profesure, ki jo je dobil 24.
aprila 1929 na univerzi v Frankfurtu, ta pa je v takratnih časih veljala
za najbolj liberalno univerzo v Nemčiji. Po upokojitvi profesorja za
filozofijo Hansa Corneliusa (1863–1947) je ostalo prazno mesto, ki
ga je leta 1928 dobil Max Scheler (r. 1874), vendar je ta žal kmalu, že
19. maja istega leta, umrl.

Med kandidati za naslednika so najprej bili: 1. Martin Heidegger,
2. Karl Jaspers, 3. Max Wertheimer. Ministrstvo je zahtevalo nov,
dodaten seznam, na katerem so bili: 1. Nicolai Hartmann, 2. Alfred
Bäumler, 3. Erich Rothacker. Tudi ta seznam je takratni minister za
kulturo zavrnil in predlagal Paula Tillicha, vendar je Tillichovemu
imenovanju Cornelius zelo nasprotoval; med drugim mu je očital
tole: »Njegovo delo O sistematiki znanosti kaže precej nezadostno

46 Prav tam, str. 48.
47 Prav tam.

194
   191   192   193   194   195   196   197   198   199   200   201