Page 198 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 198
[TUDIJSKI VE^ERI
določa sama s seboj, je zmožna usode oziroma sposobnosti za usod-
nost, skratka, da je schicksalsfähig,53 tudi v pomenu, ko filozofija sama
oblikuje usodo sveta.
Ko filozofija ne more biti svobodna in je podrejena čemu zuna-
njemu, bodisi da je to kaj materialnega ali idejnega, po Tillichu
izgublja svojo lastno usodo in se spreminja v nekaj brezusodnost-
nega. Zdaj se vsa nujnost, ki sicer je v usodi, spreminja v tujost in z
njo svoboda v odtujeno nujnost.
Tillich se zaveda, da filozofija ni nikdar zunaj sveta in njegovih
razmer. Določena je z univerzalno nujnostjo, vendar je vse, o čemer
filozofija razmišlja, dojeto in opredeljeno najprej in predvsem s
svobodo filozofije. Kakšno usodo je torej filozofija negovala, ker se
je sama dojemala »kot pogojena z usodo«, in drugič, kako naj
filozofija »pojmovno« dojema svojo »pogojenost z usodo«?54 Gre
predvsem za vprašanje resnice, ki je vsebovano v usodi. Tukaj z vso
močjo izstopa pojem zgodovine. In ravno Hegel je, po Tillichu,
zgodovino dojel najbolj temeljito.
Zgodovina je kot prostor, v katerem se razodeva prav vse, od moči
idej, kakršnega koli izvora že, do boja ljudstev za premoč. Toda kaj
je vsebina tega, kar nam posreduje zgodovina?
Tillich zdaj napreže vse svoje moči, da bi odgovarjal po tilli-
chovsko in opozoril na svojo lastno držo, s katero želi zelo odločno
stopiti v zgodovino novejše filozofije. Njegova eksistencialna narav-
nanost je očitna, vendar je tu hkrati še vprašanje, s kakšnim smislom
je zgodovina sploh izpolnjena. Tako, vsaj kar se zgodovine tiče,
Tillich izstopa kot mislec oziroma kar filozof smisla. Heglovska
zvijačnost uma sicer zelo dobro razloži zgodovinsko dogajanje kot
razvoj vitalne ideje z vsemi njenimi stranpotmi. Svetovnozgodo-
vinsko dogajanje, pojmovano kot filozofija zgodovine, pomeni razvoj
pojma svobode, s čimer svoboda obvladuje nujnost, vendar po Tilli-
chovi ugotovitvi po heglovsko zastavljene filozofije zgodovine ne gre
poveličevati, nasprotno, nujno je obrniti zvijačnost uma.
53 Prav tam. V angleškem prevodu: »Just because philosophy is free, because it is
determined by itself, it is susceptible to fate.« Gl. Paul Tillich: Main Works/
Hauptwerke 1, ur. Carl Heinz Ratschow, De Gruyter – Evangelisches Verlagswerk,
Berlin – New York 1989, str. 320.
54 Paul Tillich: Philosophie und Schicksal, str. 25.
196
določa sama s seboj, je zmožna usode oziroma sposobnosti za usod-
nost, skratka, da je schicksalsfähig,53 tudi v pomenu, ko filozofija sama
oblikuje usodo sveta.
Ko filozofija ne more biti svobodna in je podrejena čemu zuna-
njemu, bodisi da je to kaj materialnega ali idejnega, po Tillichu
izgublja svojo lastno usodo in se spreminja v nekaj brezusodnost-
nega. Zdaj se vsa nujnost, ki sicer je v usodi, spreminja v tujost in z
njo svoboda v odtujeno nujnost.
Tillich se zaveda, da filozofija ni nikdar zunaj sveta in njegovih
razmer. Določena je z univerzalno nujnostjo, vendar je vse, o čemer
filozofija razmišlja, dojeto in opredeljeno najprej in predvsem s
svobodo filozofije. Kakšno usodo je torej filozofija negovala, ker se
je sama dojemala »kot pogojena z usodo«, in drugič, kako naj
filozofija »pojmovno« dojema svojo »pogojenost z usodo«?54 Gre
predvsem za vprašanje resnice, ki je vsebovano v usodi. Tukaj z vso
močjo izstopa pojem zgodovine. In ravno Hegel je, po Tillichu,
zgodovino dojel najbolj temeljito.
Zgodovina je kot prostor, v katerem se razodeva prav vse, od moči
idej, kakršnega koli izvora že, do boja ljudstev za premoč. Toda kaj
je vsebina tega, kar nam posreduje zgodovina?
Tillich zdaj napreže vse svoje moči, da bi odgovarjal po tilli-
chovsko in opozoril na svojo lastno držo, s katero želi zelo odločno
stopiti v zgodovino novejše filozofije. Njegova eksistencialna narav-
nanost je očitna, vendar je tu hkrati še vprašanje, s kakšnim smislom
je zgodovina sploh izpolnjena. Tako, vsaj kar se zgodovine tiče,
Tillich izstopa kot mislec oziroma kar filozof smisla. Heglovska
zvijačnost uma sicer zelo dobro razloži zgodovinsko dogajanje kot
razvoj vitalne ideje z vsemi njenimi stranpotmi. Svetovnozgodo-
vinsko dogajanje, pojmovano kot filozofija zgodovine, pomeni razvoj
pojma svobode, s čimer svoboda obvladuje nujnost, vendar po Tilli-
chovi ugotovitvi po heglovsko zastavljene filozofije zgodovine ne gre
poveličevati, nasprotno, nujno je obrniti zvijačnost uma.
53 Prav tam. V angleškem prevodu: »Just because philosophy is free, because it is
determined by itself, it is susceptible to fate.« Gl. Paul Tillich: Main Works/
Hauptwerke 1, ur. Carl Heinz Ratschow, De Gruyter – Evangelisches Verlagswerk,
Berlin – New York 1989, str. 320.
54 Paul Tillich: Philosophie und Schicksal, str. 25.
196
