Page 197 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 197
CVETKA HED@ET TÓTH
poznavanje znanosti, katere sistem je hotel podati, knjiga je znan-
stveno na zelo nizki ravni, vsebuje banalnosti vseh vrst in komajda
en stavek, ki ne bi operiral z nejasnimi pojmi.«48 Vendar je dokončna
odločitev bila Tillichu v prid. Tako je po profesuri za teologijo na
univerzi v Marburgu in profesuri za religiologijo v Dresdnu sledila
še profesura za filozofijo in sociologij. Omenjena profesura je vklju-
čevala tudi predavanja iz socialne pedagogike; hkrati je Tillich postal
direktor seminarja za filozofijo in direktor pedagoškega seminarja
na univerzi v Frankfurtu.
Njegovo nastopno predavanje junija 1929 je imelo naslov Filozofija
in usoda49 in v njem je skušal predvsem kot filozof razmišljati o tem,
kako naj se filozofija sooča s pojmom usode. Poudarja, da biti filozof
»pomeni zavzeti stališče, ki prekaša usodo«, iz tega pa sledi: »Filo-
zofsko spoznanje je brezusodnostno spoznanje, saj je spoznanje
večne strukture biti, ki je kot pogoj vseh zgodovinskih sprememb
sam nespremenljiv.«50 Vprašanje, ki si ga Tillich postavlja, je, kako je
s spoznanjem, namreč, ali je resnica v kakšni soodvisnosti z usodo
in »kakšne nasilne spremembe bi filozofija morala doživeti, v kakšni
spremembi usode bi sama morala biti, da bi iz brezusodne resnice
lahko stopala po poti usodi zavezane resnice«.51 Daleč najpomemb-
nejše vprašanje je odnos med svobodo in nujnostjo. Usoda je namreč
povezana s pojmom svobode, saj tam, kjer ni svobode, tudi ni usode,
ampak je samó nujnost. Kolikor več svobode je, toliko več možnosti
je za samodoločanje in s tem za sposobnost, biti odprt za usodo
(Schicksalfähigkeit).52 Ravno zato, ker je filozofija svobodna in se
48 Nav. iz Renate Albrecht in Werner Schüßler: Paul Tillich. Sein Leben, Peter Lang,
Frankfurt am Main 1993, str. 80. Gre za Tillichovo delo z naslovom Das System
der Wissenschaften nach Gegenständen und Methoden (Sistem znanosti po predmetnih
področjih in metodah) iz leta 1923.
49 Delo Philosophie und Schicksal (Filozofija in usoda) je prvič izšlo v Kant-Studien
34, 1929, zv. 3/4, str. 300–311. Objavljeno še v Paul Tillich: Philosophie und Schicksal.
Schriften zur Erkenntnislehre und Existenzphilosophie, GW IV, Evangelisches Ver-
lagswerk, Stuttgart 1961, str. 23–35.
50 Paul Tillich: Philosophie und Schicksal, str. 23.
51 Prav tam.
52 Prav tam, str. 24. V angleškem prevodu iz leta 1948 z naslovom Philosophy and
Fate dobimo izraz susceptibility to fate.
195
poznavanje znanosti, katere sistem je hotel podati, knjiga je znan-
stveno na zelo nizki ravni, vsebuje banalnosti vseh vrst in komajda
en stavek, ki ne bi operiral z nejasnimi pojmi.«48 Vendar je dokončna
odločitev bila Tillichu v prid. Tako je po profesuri za teologijo na
univerzi v Marburgu in profesuri za religiologijo v Dresdnu sledila
še profesura za filozofijo in sociologij. Omenjena profesura je vklju-
čevala tudi predavanja iz socialne pedagogike; hkrati je Tillich postal
direktor seminarja za filozofijo in direktor pedagoškega seminarja
na univerzi v Frankfurtu.
Njegovo nastopno predavanje junija 1929 je imelo naslov Filozofija
in usoda49 in v njem je skušal predvsem kot filozof razmišljati o tem,
kako naj se filozofija sooča s pojmom usode. Poudarja, da biti filozof
»pomeni zavzeti stališče, ki prekaša usodo«, iz tega pa sledi: »Filo-
zofsko spoznanje je brezusodnostno spoznanje, saj je spoznanje
večne strukture biti, ki je kot pogoj vseh zgodovinskih sprememb
sam nespremenljiv.«50 Vprašanje, ki si ga Tillich postavlja, je, kako je
s spoznanjem, namreč, ali je resnica v kakšni soodvisnosti z usodo
in »kakšne nasilne spremembe bi filozofija morala doživeti, v kakšni
spremembi usode bi sama morala biti, da bi iz brezusodne resnice
lahko stopala po poti usodi zavezane resnice«.51 Daleč najpomemb-
nejše vprašanje je odnos med svobodo in nujnostjo. Usoda je namreč
povezana s pojmom svobode, saj tam, kjer ni svobode, tudi ni usode,
ampak je samó nujnost. Kolikor več svobode je, toliko več možnosti
je za samodoločanje in s tem za sposobnost, biti odprt za usodo
(Schicksalfähigkeit).52 Ravno zato, ker je filozofija svobodna in se
48 Nav. iz Renate Albrecht in Werner Schüßler: Paul Tillich. Sein Leben, Peter Lang,
Frankfurt am Main 1993, str. 80. Gre za Tillichovo delo z naslovom Das System
der Wissenschaften nach Gegenständen und Methoden (Sistem znanosti po predmetnih
področjih in metodah) iz leta 1923.
49 Delo Philosophie und Schicksal (Filozofija in usoda) je prvič izšlo v Kant-Studien
34, 1929, zv. 3/4, str. 300–311. Objavljeno še v Paul Tillich: Philosophie und Schicksal.
Schriften zur Erkenntnislehre und Existenzphilosophie, GW IV, Evangelisches Ver-
lagswerk, Stuttgart 1961, str. 23–35.
50 Paul Tillich: Philosophie und Schicksal, str. 23.
51 Prav tam.
52 Prav tam, str. 24. V angleškem prevodu iz leta 1948 z naslovom Philosophy and
Fate dobimo izraz susceptibility to fate.
195
