Page 201 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 201
CVETKA HED@ET TÓTH
v pomenu kvalitete in globljega smisla. »Kajti resnica nekega časa je
njen odnos do brezpogojnega, na katerega se opira in ki ga usmerja.
Spoznanje, ki temelji v kairosu, torej ni spoznanje iz nečesa, kar bi
bilo v času nekaj poljubnega, naključnega, temveč iz smisla, ki je
njegov nosilec. Zato smo v vseh naših raziskavah govorili o usodi in
smo s to besedo razumeli utemeljenost časa v večnosti.«60 Vendar v
večnost ljudje stopamo samo s končnostjo in preko nje, tj. z zelo
določeno, končno zgodovino.
4. Odločitev za utopijo
S predavanjem Filozofija in usoda je Tillich ne samo prepričal,
ampak celo fasciniral vse prisotne, tako da je razumljiv zapis, kako
se je univerza »potem zelo hitro odprla čaru in moči odlične Tilli-
chove osebnosti, obenem pa se je tudi sam znal zelo dobro vklju-
čiti«.61 Odtlej Tillich med drugim sodeluje s privatnim docentom
Maxom Horkheimerjem, Theodor W. Adorno je njegov študent in
habilitant, nekaj časa še seminarski asistent. V tem času Tillich
sodeluje tudi z Ernstom Blochom. Med Tillichove sodelavce spadajo
še Kurt Riezler, Friedrich Pollock, Leo Löwenthal, Karl Mannheim
in Max Wertheimer.
Zelo preseneča, da je na Tillicha med prvimi opozoril Richard
Kroner, avtor zelo znanega in priznanega dela Von Kant bis Hegel (Od
Kanta do Hegla) iz leta 1921, saj je Tillich po njegovem veljal za »neke
vrste genija«.62 S svojimi ocenami Tillichove misli je pripomogel do
njene popularizacije, ki od takrat naprej ni nikdar ponehala, čeprav
se je strinjal s tistimi, ki so izrazili dvom v Tillichovo krščanstvo;
nekateri so celo menili, da ni kristjan. Po Kronerju noben sodobni
teolog ni premogel tolikšne resnicoljubnosti kot Tillich, čeprav je
bila to zelo heretična misel, preveč pod vplivom Hegla in še posebej
Schellinga, celo tako zelo heretična, češ da je Tillich kot »demonski
60 Prav tam, str. 76.
61 Nav. iz Renate Albrecht in Werner Schüßler: Paul Tillich. Sein Leben, str. 80.
62 Nav. iz Wilhelm in Marion Pauck: Paul Tillich. Sein Leben und Denken, Evange-
lisches Verlagswerk, Stuttgart 1978, str. 109.
199
v pomenu kvalitete in globljega smisla. »Kajti resnica nekega časa je
njen odnos do brezpogojnega, na katerega se opira in ki ga usmerja.
Spoznanje, ki temelji v kairosu, torej ni spoznanje iz nečesa, kar bi
bilo v času nekaj poljubnega, naključnega, temveč iz smisla, ki je
njegov nosilec. Zato smo v vseh naših raziskavah govorili o usodi in
smo s to besedo razumeli utemeljenost časa v večnosti.«60 Vendar v
večnost ljudje stopamo samo s končnostjo in preko nje, tj. z zelo
določeno, končno zgodovino.
4. Odločitev za utopijo
S predavanjem Filozofija in usoda je Tillich ne samo prepričal,
ampak celo fasciniral vse prisotne, tako da je razumljiv zapis, kako
se je univerza »potem zelo hitro odprla čaru in moči odlične Tilli-
chove osebnosti, obenem pa se je tudi sam znal zelo dobro vklju-
čiti«.61 Odtlej Tillich med drugim sodeluje s privatnim docentom
Maxom Horkheimerjem, Theodor W. Adorno je njegov študent in
habilitant, nekaj časa še seminarski asistent. V tem času Tillich
sodeluje tudi z Ernstom Blochom. Med Tillichove sodelavce spadajo
še Kurt Riezler, Friedrich Pollock, Leo Löwenthal, Karl Mannheim
in Max Wertheimer.
Zelo preseneča, da je na Tillicha med prvimi opozoril Richard
Kroner, avtor zelo znanega in priznanega dela Von Kant bis Hegel (Od
Kanta do Hegla) iz leta 1921, saj je Tillich po njegovem veljal za »neke
vrste genija«.62 S svojimi ocenami Tillichove misli je pripomogel do
njene popularizacije, ki od takrat naprej ni nikdar ponehala, čeprav
se je strinjal s tistimi, ki so izrazili dvom v Tillichovo krščanstvo;
nekateri so celo menili, da ni kristjan. Po Kronerju noben sodobni
teolog ni premogel tolikšne resnicoljubnosti kot Tillich, čeprav je
bila to zelo heretična misel, preveč pod vplivom Hegla in še posebej
Schellinga, celo tako zelo heretična, češ da je Tillich kot »demonski
60 Prav tam, str. 76.
61 Nav. iz Renate Albrecht in Werner Schüßler: Paul Tillich. Sein Leben, str. 80.
62 Nav. iz Wilhelm in Marion Pauck: Paul Tillich. Sein Leben und Denken, Evange-
lisches Verlagswerk, Stuttgart 1978, str. 109.
199
