Page 202 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 202
[TUDIJSKI VE^ERI
svetnik in sveti demon«,63 vendar je Tillich v primerjavi z drugimi
teologi svetu povedal, kar je zares mislil.
Še ob Tillichovi petinsedemdesetletnici je Kroner izrazil navdu-
šenje in iskreno priznanje: »Dragi Paulus, najboljše in najresničnejše,
kar lahko rečem o svojem osebnem odnosu do Tebe, je tole: imam
ga za veliko srečo in dar, ki mi ga je namenila Previdnost, da sem Te
srečal. Kar je zraslo iz tega srečanja, je neizmerno; ni le odločilno so-
določilo smeri mojega mišljenja, temveč je imelo posledice tudi za
blaženost moje duše; oblikovalo je mojo notranjo usodo, ki se mi
zdi mnogo pomembnejša od zunanje, ’rešilo’ me je ne le v posvetnem,
temveč tudi v duhovnem pogledu.«64 Ker gre pri Kronerjevih izjavah
za zelo očitno in dolgotrajno kontinuiteto glede pozitivne ocene
Tillichove misli, je za to moral imeti oporo. Kronerjeve izjave vseka-
kor niso retorične in pod vplivom trenutka podane izjave o nekom,
ki je pač fasciniral; ne navdušenje, ampak utemeljeno priznanje je
bistvo Kronerjevega izhodišča za vrednotenje Tillichove misli. Spet
pa priznanje, ki ga lahko izreče samo ta, ki Tillichovo misel tudi
zares pozna. Trajni Tillichov vpliv na Kronerja velja vsekakor razi-
skati v Kronerjevih delih.
Zelo pozitivno oceno je o Tillichu podal tudi Ernst Bloch, ki ga
je navdušilo Tillichovo pojmovanje utopije: »Kar se tiče samega
Tillichovega nauka, ki sem ga, kot rečeno, bolj bral kot pa izkusil iz
pogovorov in razprav z njim, se me je samoumevno, duhovno so-
rodno dotaknilo njegovo stališče do utopije, do utopičnega in
anticipirajočega pojma, kakor sem ga sam poskušal prikazati kot
pojem, kot docta spes. Tillichov stavek je postal skoraj pregovoren, to
je zelo dober stavek: ’Biti človek pomeni imeti utopijo.’ Tillich
opredeljuje utopijo – s čimer se tudi sam, kakor se razume sámo po
sebi, več kot povsem strinjam – kot preseganje, transcendiranje
danega, kot neko – če se izrazim eksistencialnofilozofsko, v tem
primeru bolj tillichovsko – temeljno razpoloženost človeškega sku-
63 Prav tam, str. 117.
64 Richard Kroner an Paul Tillich: Zu Tillichs 75. Geburtstag, nav. iz Paul Tillich: Ein
Lebensbild in Dokumenten. Briefe, Tagebuch-Auszüge, Berichte, ur. Renate Albrecht
in Margot Hahl, Ergänzungs- und Nachlassbände zu den Gesammelten Werken
von Paul Tillich V, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1980, str. 341.
200
svetnik in sveti demon«,63 vendar je Tillich v primerjavi z drugimi
teologi svetu povedal, kar je zares mislil.
Še ob Tillichovi petinsedemdesetletnici je Kroner izrazil navdu-
šenje in iskreno priznanje: »Dragi Paulus, najboljše in najresničnejše,
kar lahko rečem o svojem osebnem odnosu do Tebe, je tole: imam
ga za veliko srečo in dar, ki mi ga je namenila Previdnost, da sem Te
srečal. Kar je zraslo iz tega srečanja, je neizmerno; ni le odločilno so-
določilo smeri mojega mišljenja, temveč je imelo posledice tudi za
blaženost moje duše; oblikovalo je mojo notranjo usodo, ki se mi
zdi mnogo pomembnejša od zunanje, ’rešilo’ me je ne le v posvetnem,
temveč tudi v duhovnem pogledu.«64 Ker gre pri Kronerjevih izjavah
za zelo očitno in dolgotrajno kontinuiteto glede pozitivne ocene
Tillichove misli, je za to moral imeti oporo. Kronerjeve izjave vseka-
kor niso retorične in pod vplivom trenutka podane izjave o nekom,
ki je pač fasciniral; ne navdušenje, ampak utemeljeno priznanje je
bistvo Kronerjevega izhodišča za vrednotenje Tillichove misli. Spet
pa priznanje, ki ga lahko izreče samo ta, ki Tillichovo misel tudi
zares pozna. Trajni Tillichov vpliv na Kronerja velja vsekakor razi-
skati v Kronerjevih delih.
Zelo pozitivno oceno je o Tillichu podal tudi Ernst Bloch, ki ga
je navdušilo Tillichovo pojmovanje utopije: »Kar se tiče samega
Tillichovega nauka, ki sem ga, kot rečeno, bolj bral kot pa izkusil iz
pogovorov in razprav z njim, se me je samoumevno, duhovno so-
rodno dotaknilo njegovo stališče do utopije, do utopičnega in
anticipirajočega pojma, kakor sem ga sam poskušal prikazati kot
pojem, kot docta spes. Tillichov stavek je postal skoraj pregovoren, to
je zelo dober stavek: ’Biti človek pomeni imeti utopijo.’ Tillich
opredeljuje utopijo – s čimer se tudi sam, kakor se razume sámo po
sebi, več kot povsem strinjam – kot preseganje, transcendiranje
danega, kot neko – če se izrazim eksistencialnofilozofsko, v tem
primeru bolj tillichovsko – temeljno razpoloženost človeškega sku-
63 Prav tam, str. 117.
64 Richard Kroner an Paul Tillich: Zu Tillichs 75. Geburtstag, nav. iz Paul Tillich: Ein
Lebensbild in Dokumenten. Briefe, Tagebuch-Auszüge, Berichte, ur. Renate Albrecht
in Margot Hahl, Ergänzungs- und Nachlassbände zu den Gesammelten Werken
von Paul Tillich V, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1980, str. 341.
200
