Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 26
RAZPRAVE, [TUDIJE
Bloch celo zapiše, da je marksizmu in religiji skupen protest proti
vsem oblikam odtujitve.
Bloch v Ateizmu v krščanstvu ugotavlja, da je bila prva kritika
človekove samoodtujitve mistika.59 Piše, da je vse, kar vre, usmerjeno
h končni izpolnitvi upanja v faustovskem trenutku, izraženem z
besedami: Kako si vendar lep! Postoj! Ta trenutek je identičen z nunc
stans, nunc aeternum, najimanentnejšo imanenco, popolnoma neod-
tujenim svetom mistike; v mističnem nunc stans ali nunc aeternum, v
dialektični enotnosti trenutka in večnosti v mistični uniji, se končajo
vsi dualizmi, tudi dualizmi jaza in ne-jaza, subjekta in objekta,
subjekta in substance. Utopija popolnosti, ki jo je religija postavila
na nebo, se po Blochu v mistiki vrača v jedro človeka in v možni
subjekt narave,60 nunc stans označuje najimanentnejšo imanenco svet
brez odtujitev.61 V Ateizmu v krščanstvu Bloch odkriva podobnost med
mistiko in Feuerbachom:62 skupna sta jima antropologizacija reli-
gije; tako kot mistik Angelus Silesius je tudi Feuerbach zahteval
vrnitev onstranskega v človeški subjekt.63
Feuerbach je, piše Bloch v Principu upanja, »religiozno neuve-
ljavljeno« občutil tako, kakor malokdo v 19. stoletju, ni bil grobar
religije, ukvarjal se je s problemom njene dediščine. Po Feuerbachu
je »razkol med Bogom in človekom, ki ga je začela religija, razkol
človeka z lastnim bistvom«.64 Feuerbachu je religija »prvo, in sicer
posredno človekovo samozavedanje«.65 Človek postavlja v Boga svoje
lastno želeno bistvo, Bog je hipostazirana človekova idealna podoba.
Feuerbach negira Boga, vendar ne negira človeške vsebine religije,
negacija Boga mu pomeni afirmacijo človeka. Toda Feuerbachov
človek je abstraktni statični subjekt, poudarja Bloch tudi v inter-
59 AK, str. 70/95.
60 Prav tam, str. 1547/1540.
61 PU, str. 1542/1534, 1548/1550.
62 AK, str. 70/94. O Blochovi interpretaciji Feuerbacha gl. tudi: Marko Kerševan,
Feuerbachovo »Bistvo krščanstva« in sodobno vprašanje o religiji, v: Ludwig
Feuerbach: Bistvo krščanstva, Slovenska matica, Ljubljana 1982, str. 50–52.
63 AK, str. 215/284.
64 Ludwig Feuerbach: Bistvo krščanstva, str. 113.
65 Prav tam, str. 91.
24
Bloch celo zapiše, da je marksizmu in religiji skupen protest proti
vsem oblikam odtujitve.
Bloch v Ateizmu v krščanstvu ugotavlja, da je bila prva kritika
človekove samoodtujitve mistika.59 Piše, da je vse, kar vre, usmerjeno
h končni izpolnitvi upanja v faustovskem trenutku, izraženem z
besedami: Kako si vendar lep! Postoj! Ta trenutek je identičen z nunc
stans, nunc aeternum, najimanentnejšo imanenco, popolnoma neod-
tujenim svetom mistike; v mističnem nunc stans ali nunc aeternum, v
dialektični enotnosti trenutka in večnosti v mistični uniji, se končajo
vsi dualizmi, tudi dualizmi jaza in ne-jaza, subjekta in objekta,
subjekta in substance. Utopija popolnosti, ki jo je religija postavila
na nebo, se po Blochu v mistiki vrača v jedro človeka in v možni
subjekt narave,60 nunc stans označuje najimanentnejšo imanenco svet
brez odtujitev.61 V Ateizmu v krščanstvu Bloch odkriva podobnost med
mistiko in Feuerbachom:62 skupna sta jima antropologizacija reli-
gije; tako kot mistik Angelus Silesius je tudi Feuerbach zahteval
vrnitev onstranskega v človeški subjekt.63
Feuerbach je, piše Bloch v Principu upanja, »religiozno neuve-
ljavljeno« občutil tako, kakor malokdo v 19. stoletju, ni bil grobar
religije, ukvarjal se je s problemom njene dediščine. Po Feuerbachu
je »razkol med Bogom in človekom, ki ga je začela religija, razkol
človeka z lastnim bistvom«.64 Feuerbachu je religija »prvo, in sicer
posredno človekovo samozavedanje«.65 Človek postavlja v Boga svoje
lastno želeno bistvo, Bog je hipostazirana človekova idealna podoba.
Feuerbach negira Boga, vendar ne negira človeške vsebine religije,
negacija Boga mu pomeni afirmacijo človeka. Toda Feuerbachov
človek je abstraktni statični subjekt, poudarja Bloch tudi v inter-
59 AK, str. 70/95.
60 Prav tam, str. 1547/1540.
61 PU, str. 1542/1534, 1548/1550.
62 AK, str. 70/94. O Blochovi interpretaciji Feuerbacha gl. tudi: Marko Kerševan,
Feuerbachovo »Bistvo krščanstva« in sodobno vprašanje o religiji, v: Ludwig
Feuerbach: Bistvo krščanstva, Slovenska matica, Ljubljana 1982, str. 50–52.
63 AK, str. 215/284.
64 Ludwig Feuerbach: Bistvo krščanstva, str. 113.
65 Prav tam, str. 91.
24
