Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 29
ANDREJ LESKOVIC
chu summum bonum sveta – je perspektiva končnega cilja odprtega
in še negotovega procesa človeka in sveta; najvišje dobro, unum verum
bonum, ki je bilo cilj religij, je po Blochu še nenajdeno skupno jedro
človeka in sveta, uspela identiteta subjekta in objekta, zgodovine in
narave. Na najvišje dobro, izpolnjeni trenutek, trdi, le bežno kažejo
šifre in simboli. Možnost dovršitve in končne identitete Bloch v
predgovoru k Ateizmu v krščanstvu napoveduje z Avguštinovimi
besedami: Dies septimus nos ipsi erimus. Blochova interpretacija teh
besed se glasi: »Sedmi dan, ki se še ni zgodil, bomo mi sami, v svoji
skupnosti in v naravi.«77
77 AK, str. 15/25.
27
chu summum bonum sveta – je perspektiva končnega cilja odprtega
in še negotovega procesa človeka in sveta; najvišje dobro, unum verum
bonum, ki je bilo cilj religij, je po Blochu še nenajdeno skupno jedro
človeka in sveta, uspela identiteta subjekta in objekta, zgodovine in
narave. Na najvišje dobro, izpolnjeni trenutek, trdi, le bežno kažejo
šifre in simboli. Možnost dovršitve in končne identitete Bloch v
predgovoru k Ateizmu v krščanstvu napoveduje z Avguštinovimi
besedami: Dies septimus nos ipsi erimus. Blochova interpretacija teh
besed se glasi: »Sedmi dan, ki se še ni zgodil, bomo mi sami, v svoji
skupnosti in v naravi.«77
77 AK, str. 15/25.
27
