Page 258 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 258
BILO JE POVEDANO
Te dolžnosti pa izhajajo iz določenih pojmovanj in so mnogo-
vrstne. Izhodišče je pri tem človek kot »božja stvar«, ki je do drugih
v individualnem razmerju, toda podrejena seveda zmerom božjemu
kot nadosebnemu redu. […] Četrta božja zapoved »zapopade vse
stanuve, zakaj ta zakon je zvirek, iz katerega vsi stanuvi zvirajo«.5
Misel, ki jo srečamo že pri Aristotelu. Druga taka zapoved, ki obsega
vse stanove, je »ta beseda, katera ukazuje inu zapoveduje, de imamo
našiga bližniga lubiti kakor sami sebe«.6
[162] Kot so vse stvari z vidika podrejenosti v enakem razmerju
do boga, tako so tudi vsi stanovi etično popolnoma enakovredni.
»Per tim imamo mi zamerkati, de … bodo vsi stanuve od Buga
postavleni, potrjeni, de so dobri, pridni [koristni] inu hvale vredni.«7
Vsakdo najbolj služi bogu prav v stanu, v katerega je postavljen.8
Med seboj pa so tudi stanovi kakor ljudje neenaki in drug drugemu
podrejeni, »… so tudi ti stanuvi unglih [neenaki]«.9 Tako se z Luth-
rovim sistemom stanov obstoječi družbeni okvir prav nič ne izpre-
meni. Drugo načelo ga dejansko približuje tomistični etiki, ki je
postavljala posamezne stanove v različno razdaljo od boga: hie-
rarhično razčlenjena piramida je bila podoba srednjeveškega druž-
benega reda. […]
Poklic je smiselno vezan s stanom. Toda medtem ko pomeni stan
že nekak objektivirani, nadosebni red, v katerega kdo vstopi ali bolje:
je postavljen, je poklic subjektivno pojmovani krog dolžnosti glede
na tistega, ki te dolžnosti izvršuje. […]
V tem okviru dopolnjuje poklic kot izvrševanje določenih dolž-
nosti poklic k določenim dolžnostim, namreč individualna spo-
sobnost za določeno službo. Tako se rabi [beseda] poklic tudi v
svojem etimološkem pomenu kot poziv h kakemu poklicu, v kak
stan. […] Poziv je lahko splošen ali poseben. »Edno je gmajn pokli-
canje, drugo pak je suseb. Od tiga gmajn poklicanja pravi Bog: V
potu tvojiga lica ti bodeš jedel svoj kruh. […]«10
5 Trubar, Hišna postila II, 152.
6 Prav tam.
7 Trubar, Psalter 261.
8 Trubar, Hišna postila II, 154, 225.
9 Trubar, Hišna postila I, 121.
10 Juričič, Postila I, 3.
256
Te dolžnosti pa izhajajo iz določenih pojmovanj in so mnogo-
vrstne. Izhodišče je pri tem človek kot »božja stvar«, ki je do drugih
v individualnem razmerju, toda podrejena seveda zmerom božjemu
kot nadosebnemu redu. […] Četrta božja zapoved »zapopade vse
stanuve, zakaj ta zakon je zvirek, iz katerega vsi stanuvi zvirajo«.5
Misel, ki jo srečamo že pri Aristotelu. Druga taka zapoved, ki obsega
vse stanove, je »ta beseda, katera ukazuje inu zapoveduje, de imamo
našiga bližniga lubiti kakor sami sebe«.6
[162] Kot so vse stvari z vidika podrejenosti v enakem razmerju
do boga, tako so tudi vsi stanovi etično popolnoma enakovredni.
»Per tim imamo mi zamerkati, de … bodo vsi stanuve od Buga
postavleni, potrjeni, de so dobri, pridni [koristni] inu hvale vredni.«7
Vsakdo najbolj služi bogu prav v stanu, v katerega je postavljen.8
Med seboj pa so tudi stanovi kakor ljudje neenaki in drug drugemu
podrejeni, »… so tudi ti stanuvi unglih [neenaki]«.9 Tako se z Luth-
rovim sistemom stanov obstoječi družbeni okvir prav nič ne izpre-
meni. Drugo načelo ga dejansko približuje tomistični etiki, ki je
postavljala posamezne stanove v različno razdaljo od boga: hie-
rarhično razčlenjena piramida je bila podoba srednjeveškega druž-
benega reda. […]
Poklic je smiselno vezan s stanom. Toda medtem ko pomeni stan
že nekak objektivirani, nadosebni red, v katerega kdo vstopi ali bolje:
je postavljen, je poklic subjektivno pojmovani krog dolžnosti glede
na tistega, ki te dolžnosti izvršuje. […]
V tem okviru dopolnjuje poklic kot izvrševanje določenih dolž-
nosti poklic k določenim dolžnostim, namreč individualna spo-
sobnost za določeno službo. Tako se rabi [beseda] poklic tudi v
svojem etimološkem pomenu kot poziv h kakemu poklicu, v kak
stan. […] Poziv je lahko splošen ali poseben. »Edno je gmajn pokli-
canje, drugo pak je suseb. Od tiga gmajn poklicanja pravi Bog: V
potu tvojiga lica ti bodeš jedel svoj kruh. […]«10
5 Trubar, Hišna postila II, 152.
6 Prav tam.
7 Trubar, Psalter 261.
8 Trubar, Hišna postila II, 154, 225.
9 Trubar, Hišna postila I, 121.
10 Juričič, Postila I, 3.
256
