Page 30 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 30
RAZPRAVE, [TUDIJE
Cvetka Hed‘et Tóth
PAUL TILLICH
IN NJEGOVA TEONOMNA MISEL
Človek ima svojo bit le, kadar ustvarja smisel, kadar živi v
smislu: praktično v smislu prava, nravnosti (moralnosti), države, v
teoretičnem smislu gledanja, znanosti, umetnosti. Takšno življenje
v smislu pa je utemeljeno v svobodi, v možnosti, da se smisel doseže,
ali pa, da se izgubi. In ta možnost je dvojna možnost, ki je v vsakem
človeku. In možnost, da človek izgubi svojo bit, da zgreši smisel, ki
ga ima bit, je tista, ki najgloblje ustvarja strah pred življenjem. Ta
možnost se izraža v zadnjem, sebe in vse drugo pod vprašaj postav-
ljajočem se vprašanju po smislu nasploh. Gledanje v fascinatno in
demonično breztemeljnost absolutne nesmiselnosti življenja, to je
človekov položaj in zato tudi položaj modernega človeka.
Paul Tillich, 1928
1. Misel na meji
Paul Tillich (1886–1965), protestantski teolog in filozof, je ime,
na katero postanemo še posebej pozorni v kontekstu frankfurtske
šole. Tako Max Horkheimer (1895–1973) kot Theodor W. Adorno
(1903–1969) Tillichu zelo veliko dolgujeta, kar tudi pogosto sama
priznavata. Kot bližnji sodelavci na univerzi v Frankfurtu v tridesetih
letih 20. stoletja so vsi trije doživljali apokaliptični vzpon politike,
tako v podobi stalinizma kakor nacizma, in bili po letu 1933 iz-
postavljeni pregonu. Izgubi mesta na univerzi je sledilo obdobje
emigracije v Ameriko, kamor so se zatekli, da so sploh preživeli. Po
vojni se Tillich z družino ni vrnil v Nemčijo, predaval je na različnih
ameriških univerzah in oktobra 1966 v Chicagu umrl zaradi nenadne
srčne kapi. Vendar je do konca ostal predvsem nemški filozof in
teolog, ki je sčasoma dosegel mednarodno odzivnost, živo še danes.
28
Cvetka Hed‘et Tóth
PAUL TILLICH
IN NJEGOVA TEONOMNA MISEL
Človek ima svojo bit le, kadar ustvarja smisel, kadar živi v
smislu: praktično v smislu prava, nravnosti (moralnosti), države, v
teoretičnem smislu gledanja, znanosti, umetnosti. Takšno življenje
v smislu pa je utemeljeno v svobodi, v možnosti, da se smisel doseže,
ali pa, da se izgubi. In ta možnost je dvojna možnost, ki je v vsakem
človeku. In možnost, da človek izgubi svojo bit, da zgreši smisel, ki
ga ima bit, je tista, ki najgloblje ustvarja strah pred življenjem. Ta
možnost se izraža v zadnjem, sebe in vse drugo pod vprašaj postav-
ljajočem se vprašanju po smislu nasploh. Gledanje v fascinatno in
demonično breztemeljnost absolutne nesmiselnosti življenja, to je
človekov položaj in zato tudi položaj modernega človeka.
Paul Tillich, 1928
1. Misel na meji
Paul Tillich (1886–1965), protestantski teolog in filozof, je ime,
na katero postanemo še posebej pozorni v kontekstu frankfurtske
šole. Tako Max Horkheimer (1895–1973) kot Theodor W. Adorno
(1903–1969) Tillichu zelo veliko dolgujeta, kar tudi pogosto sama
priznavata. Kot bližnji sodelavci na univerzi v Frankfurtu v tridesetih
letih 20. stoletja so vsi trije doživljali apokaliptični vzpon politike,
tako v podobi stalinizma kakor nacizma, in bili po letu 1933 iz-
postavljeni pregonu. Izgubi mesta na univerzi je sledilo obdobje
emigracije v Ameriko, kamor so se zatekli, da so sploh preživeli. Po
vojni se Tillich z družino ni vrnil v Nemčijo, predaval je na različnih
ameriških univerzah in oktobra 1966 v Chicagu umrl zaradi nenadne
srčne kapi. Vendar je do konca ostal predvsem nemški filozof in
teolog, ki je sčasoma dosegel mednarodno odzivnost, živo še danes.
28
