Page 323 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363

Ernst Troeltsch

SKLEPNE UGOTOVITVE O DRU@BENIH
NAUKIH KR[^ANSKIH CERKVA IN SKUPIN

[…] Naše raziskovanje je izhajalo iz socialnoetičnih nalog in mož-
nosti krščanstva v sodobnosti. Upoštevalo je razlikovanje med druž-
benim samooblikovanjem religiozne ideje in njenimi odnosi do po-
svetnih družbenih tvorb. Odkrilo je, da so se ti odnosi zelo različno
oblikovali, v odvisnosti od različnih pojmovanj krščanske ideje in
tem pojmovanjem ustreznega samoorganiziranja. Proučevalo je
različne cerkvene in skupinske tvorbe in njim ustrezno vsakokratno
socialno etiko. Končno je zadelo na pogojenost vseh teh tvorb s
splošnimi kulturnimi razmerami in se moralo vprašati o vsako-
kratnih medsebojnih vplivih. Tako je prišlo do rezultatov, ki zadevajo
celotno pojmovanje bistva in zgodovine krščanstva sploh.

Ti rezultati so:

1.
Postalo je jasno, kako nedoločna sta bila evangelij in prakrščan-
stvo glede oblikovanja religiozne skupnosti. Jezusov evangelij je
pomenil svobodno personalistično religioznost, ki je stremela k
notranjemu razumevanju in povezovanju duš, brez vsake usmeritve
k organizaciji kulta in ustvarjanju religiozne skupnosti. Slednje je
postalo nujno šele z verovanjem v Jezusa samega, s povzdignitvijo
Vstalega Jezusa v kultno središče nove skupnosti. Že takoj na začetku
so se pri tem pokazali trije glavni tipi sociološkega samooblikovanja
krščanske ideje: cerkev, sekta in mistika. Cerkev je z dosežki odrešilnega
(Kristusovega) dejanja postala odrešujoča in milostna ustanova, ki
lahko sprejema množice in se lahko prilagaja svetu, ker se ji zaradi
objektivnega zaklada milosti in odrešenja do neke mere ni treba

321