Page 326 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 326
PREVODI
razjasnili instinktivno pojmovanje ideje boga, ki je v ozadju kulta in
vsakokratne ideje skupnosti. Povezovali in sistematizirali so le
posameznosti. Temeljna religiozna ideja ostaja v nezavednem in je
kot taka vključena v instinktivno dano idejo skupnosti in kulta.
Gotovo so posamezni misleci filozofsko in teološko prodrli v glo-
bino krščanskega spoznavanja boga: toda dokler so ostajali vezani
na katerokoli skupnost, se je tudi pri njih pokazala pogojenost s
sociološkim značajem ideje skupnosti, ki so jo imeli pred očmi.
Nasprotno pa je tudi bistvena dogmatska kritika spremenila temelj-
no sociološko oblikovanje. To pa pomeni tudi pomembno osvetlitev
bistva in usode teologije, to je znanstvene obdelave krščanskega
predstavnega sveta.
Teologija katolicizma – krščanskega idejnega sveta, katerega
razvoj je vseskozi pogojen s kultom in zakramentom – je v formulah
fiksiran in umeščen depositum fidei (zaklad vere) odrešilne ustanove v
okvire poznoantične idealistične metafizike razvoja. Teologija pro-
testantizma – cerkvenega načela, ki ponotranja in poduhovlja kult
in zakramente – je naredila iz očiščene dogme miselni sistem, ki pa
še vedno ostaja vezan na obredno pridigo in avtoritativen sklad
temeljnega nauka in milosti. Posledica tega je, da niha med si-
stemom samih po sebi veljavnih misli in s historično avtoriteto in
misterioznimi čudeži varovanimi dogmami, pri čemer se nihanje z
naraščajočim vplivom moderne znanosti le še krepi. Sekta, ki po
svojem bistvu pripada nižjim slojem, ne potrebuje posredovanja s
splošno miselnostjo in se vrača k predcerkvenemu in predznan-
stvenemu stališču; sploh nima teologije, pač pa strogo etiko, živ mit
in strastno upanje v prihodnost. Spiritualizem dojema krščansko
religioznost kot tudi danes živo ustvarjalno gibanje in kot moment
v splošnem gibanju religiozne zavesti kot take. Zato je proizvedel
dejansko znanstveno, k občemu usmerjeno religiozno-filozofsko
teologijo in odprl vrata za dejanski razvoj. Zato so ga edinega med
vsemi krščanskimi miselnimi tvorbami prevzeli veliki misleci mo-
dernega idealizma in ga razvili naprej. Toda ker je spiritualizem
nastal s prekinitvijo s cerkvami, zdaj težko vzpostavi odnos do njih
in do pogojev trdne in trajne organiziranosti. To je danes težak
problem krščanskosti v modernem izobraženem sloju.
324
razjasnili instinktivno pojmovanje ideje boga, ki je v ozadju kulta in
vsakokratne ideje skupnosti. Povezovali in sistematizirali so le
posameznosti. Temeljna religiozna ideja ostaja v nezavednem in je
kot taka vključena v instinktivno dano idejo skupnosti in kulta.
Gotovo so posamezni misleci filozofsko in teološko prodrli v glo-
bino krščanskega spoznavanja boga: toda dokler so ostajali vezani
na katerokoli skupnost, se je tudi pri njih pokazala pogojenost s
sociološkim značajem ideje skupnosti, ki so jo imeli pred očmi.
Nasprotno pa je tudi bistvena dogmatska kritika spremenila temelj-
no sociološko oblikovanje. To pa pomeni tudi pomembno osvetlitev
bistva in usode teologije, to je znanstvene obdelave krščanskega
predstavnega sveta.
Teologija katolicizma – krščanskega idejnega sveta, katerega
razvoj je vseskozi pogojen s kultom in zakramentom – je v formulah
fiksiran in umeščen depositum fidei (zaklad vere) odrešilne ustanove v
okvire poznoantične idealistične metafizike razvoja. Teologija pro-
testantizma – cerkvenega načela, ki ponotranja in poduhovlja kult
in zakramente – je naredila iz očiščene dogme miselni sistem, ki pa
še vedno ostaja vezan na obredno pridigo in avtoritativen sklad
temeljnega nauka in milosti. Posledica tega je, da niha med si-
stemom samih po sebi veljavnih misli in s historično avtoriteto in
misterioznimi čudeži varovanimi dogmami, pri čemer se nihanje z
naraščajočim vplivom moderne znanosti le še krepi. Sekta, ki po
svojem bistvu pripada nižjim slojem, ne potrebuje posredovanja s
splošno miselnostjo in se vrača k predcerkvenemu in predznan-
stvenemu stališču; sploh nima teologije, pač pa strogo etiko, živ mit
in strastno upanje v prihodnost. Spiritualizem dojema krščansko
religioznost kot tudi danes živo ustvarjalno gibanje in kot moment
v splošnem gibanju religiozne zavesti kot take. Zato je proizvedel
dejansko znanstveno, k občemu usmerjeno religiozno-filozofsko
teologijo in odprl vrata za dejanski razvoj. Zato so ga edinega med
vsemi krščanskimi miselnimi tvorbami prevzeli veliki misleci mo-
dernega idealizma in ga razvili naprej. Toda ker je spiritualizem
nastal s prekinitvijo s cerkvami, zdaj težko vzpostavi odnos do njih
in do pogojev trdne in trajne organiziranosti. To je danes težak
problem krščanskosti v modernem izobraženem sloju.
324
