Page 331 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 331
ERNST TROELTSCH
nekulturna in nepomembna, mistika je obtičala v popolni osam-
ljenosti in resignaciji. Kjer sta sekta in mistika postali (družbeno)
pomembni, sta vsaka na svoj način prav tako našli taka dopol-
nila. Toda danes, v povsem novi kulturni situaciji, stara dopolnila
niso več mogoča. Potrebno je novo dopolnilo. Krščanski etos ne
more živeti sam in samozadosten v svetu, ki traja. Vprašanje je le,
kako danes oblikovati tako dopolnilo: tu so naloge nove krščanske
etike.
5.
Zadnji pomembni zgodovinski uvid govori o upravičenosti
in mejah uporabe socialnozgodovinske metode pri obravnavanju
krščanstva. »Marksistična« metoda – s tem, kar se je pri njej jasno
izkazalo kot upravičeno – postopno preoblikuje vsa naša zgodo-
vinska pojmovanja in s tem seveda tudi naša pojmovanja sedanjosti
in prihodnosti. Učenjaki razrednega boja so se odločili prikazati
celotno krščanstvo kot ideološki odsev ekonomskega razvoja in so s
tem naredili vtis ne le pri strankarskih tovariših. Na bolj prefinjen
in vsebinsko bogat način je šele nedavno Maurenbrecher to poj-
movanje demonstriral tudi na zgodovini nastanka krščanstva. Proti
vsaki izključujoči in doktrinarni uporabi te metode je moja dose-
danja predstavitev pokazala, da je vse specifično religiozno sa-
mostojen izraz religioznega življenja, predvsem pa so to vsa velika
vozlišča religioznega razvoja. Jezus, Pavel, Origen, Avguštin, sv.
Tomaž, sv. Frančišek, sv. Bonaventura, Luther, Calvin ne morejo biti
v svojem čutenju in mišljenju izvedeni iz razrednih bojev in eko-
nomskih interesov. Na drugi strani pa je seveda jasno, da delujejo v
vzročnem sklopu, v katerem dobi njihovo izvorno religiozno mišlje-
nje konkretne spodbude, obliko, zagon in cilj, tudi socialne in z njimi
posredovane ekonomske sile (z večjo ali manjšo močjo, posredno ali
neposredno). Kot na vseh področjih se je tudi na religijskozgodovin-
skem z novo metodo pomembno obogatilo in razširilo pojmovanje
vzročnega sklopa. Kot so bile že doslej v ta sklop, iz katerega in v
katerem nastajajo konkretne religijskozgodovinske tvorbe, vklju-
čevane politične, znanstvenozgodovinske, filozofske, rasnoteoretske
biološke vzročnosti, je treba zdaj upoštevati tudi to novo odkrito
329
nekulturna in nepomembna, mistika je obtičala v popolni osam-
ljenosti in resignaciji. Kjer sta sekta in mistika postali (družbeno)
pomembni, sta vsaka na svoj način prav tako našli taka dopol-
nila. Toda danes, v povsem novi kulturni situaciji, stara dopolnila
niso več mogoča. Potrebno je novo dopolnilo. Krščanski etos ne
more živeti sam in samozadosten v svetu, ki traja. Vprašanje je le,
kako danes oblikovati tako dopolnilo: tu so naloge nove krščanske
etike.
5.
Zadnji pomembni zgodovinski uvid govori o upravičenosti
in mejah uporabe socialnozgodovinske metode pri obravnavanju
krščanstva. »Marksistična« metoda – s tem, kar se je pri njej jasno
izkazalo kot upravičeno – postopno preoblikuje vsa naša zgodo-
vinska pojmovanja in s tem seveda tudi naša pojmovanja sedanjosti
in prihodnosti. Učenjaki razrednega boja so se odločili prikazati
celotno krščanstvo kot ideološki odsev ekonomskega razvoja in so s
tem naredili vtis ne le pri strankarskih tovariših. Na bolj prefinjen
in vsebinsko bogat način je šele nedavno Maurenbrecher to poj-
movanje demonstriral tudi na zgodovini nastanka krščanstva. Proti
vsaki izključujoči in doktrinarni uporabi te metode je moja dose-
danja predstavitev pokazala, da je vse specifično religiozno sa-
mostojen izraz religioznega življenja, predvsem pa so to vsa velika
vozlišča religioznega razvoja. Jezus, Pavel, Origen, Avguštin, sv.
Tomaž, sv. Frančišek, sv. Bonaventura, Luther, Calvin ne morejo biti
v svojem čutenju in mišljenju izvedeni iz razrednih bojev in eko-
nomskih interesov. Na drugi strani pa je seveda jasno, da delujejo v
vzročnem sklopu, v katerem dobi njihovo izvorno religiozno mišlje-
nje konkretne spodbude, obliko, zagon in cilj, tudi socialne in z njimi
posredovane ekonomske sile (z večjo ali manjšo močjo, posredno ali
neposredno). Kot na vseh področjih se je tudi na religijskozgodovin-
skem z novo metodo pomembno obogatilo in razširilo pojmovanje
vzročnega sklopa. Kot so bile že doslej v ta sklop, iz katerega in v
katerem nastajajo konkretne religijskozgodovinske tvorbe, vklju-
čevane politične, znanstvenozgodovinske, filozofske, rasnoteoretske
biološke vzročnosti, je treba zdaj upoštevati tudi to novo odkrito
329
