Page 45 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 45
CVETKA HED@ET TÓOTH
vsak mit. »Tako v vsem mitu odzvanja zakon krogotoka rojstva in
smrti. Ves mit je mit o izvoru, je odgovor na vprašanje »odkod« in
izraz tičanja v izvoru in v vezanosti na njegovo moč. – Izvornomitična
zavest je temelj vsega konservativnega in romantičnega mišljenja v politiki.«27
Zato Tillich sam opozarja, da k razumevanju politike sodi še del z
razmišljanjem »o politični romantiki«;28 po njegovem tudi velja
začeti s tem poglavjem, ki ima naslov Protestantizem in politična
romantika.
Politična romantika »je več kot zgodovinsko pogojena politična
teorija«. Kajti: »Politična romantika je temeljna politična drža,
človeška možnost nasploh. Razlikujemo lahko med dvema temelj-
nima držama človeka, prva je utemeljena v njegovi danosti, druga v
njegovi človečnosti. Prva je usmerjena k ’odkod’, druga je usmerjena
k ’čemu’.«29 Pri tem Tillich opozarja, da je samo »vprašanje ’čemu’
vprašanje po zastavljenem cilju«.30 Svetost izvora in svetost zadanega
cilja se tesno prepletata. Res je, da se svojemu izvoru ne moremo
odtegniti, vračamo se k njemu, vendar se z močjo svoje človeškosti
hkrati želimo od tega izvora odtrgati, oddaljiti in pretrgati vez z
njegovo močjo.
Človeška zavest je seveda dovzetna za mit izvora, saj vprašanje
odkod in odgovor od vekomaj zelo določata življenjski slog ljudi.
»Značilno za mit izvora so oblike družbe, v katerih prevladuje
vezanost na prostor.«31 Tillich našteje kar nekaj takih družbenih
oblik, od najbolj elementarne vezanosti na naravo, zemljo in na zaprt
socialni prostor vladajočih do vezanosti na ekskluzivno socialno
zaprto sredino, plemstvo, vojsko, celo na te, ki se zapirajo v svoj
nacionalni prostor. Znotraj takih skupin celotno življenje poteka
kot krožni tok, ki se vedno vrača nazaj k samemu sebi. »Politična
romantika je poskus vrnitve k mitu o izvoru na njegovih lastnih ruševinah.
To je poskus, da se s pozicije avtonomije ponovno pridobijo svete
vezi, da se hkrati s ’sinom’ zopet pojavita oče in mati. Nosilne sile
27 Prav tam, str. 227-228.
28 Prav tam, str. 224.
29 Prav tam, str. 209. (V kurzivo postavil Tillich sam)
30 Prav tam.
31 Prav tam, str. 210.
43
vsak mit. »Tako v vsem mitu odzvanja zakon krogotoka rojstva in
smrti. Ves mit je mit o izvoru, je odgovor na vprašanje »odkod« in
izraz tičanja v izvoru in v vezanosti na njegovo moč. – Izvornomitična
zavest je temelj vsega konservativnega in romantičnega mišljenja v politiki.«27
Zato Tillich sam opozarja, da k razumevanju politike sodi še del z
razmišljanjem »o politični romantiki«;28 po njegovem tudi velja
začeti s tem poglavjem, ki ima naslov Protestantizem in politična
romantika.
Politična romantika »je več kot zgodovinsko pogojena politična
teorija«. Kajti: »Politična romantika je temeljna politična drža,
človeška možnost nasploh. Razlikujemo lahko med dvema temelj-
nima držama človeka, prva je utemeljena v njegovi danosti, druga v
njegovi človečnosti. Prva je usmerjena k ’odkod’, druga je usmerjena
k ’čemu’.«29 Pri tem Tillich opozarja, da je samo »vprašanje ’čemu’
vprašanje po zastavljenem cilju«.30 Svetost izvora in svetost zadanega
cilja se tesno prepletata. Res je, da se svojemu izvoru ne moremo
odtegniti, vračamo se k njemu, vendar se z močjo svoje človeškosti
hkrati želimo od tega izvora odtrgati, oddaljiti in pretrgati vez z
njegovo močjo.
Človeška zavest je seveda dovzetna za mit izvora, saj vprašanje
odkod in odgovor od vekomaj zelo določata življenjski slog ljudi.
»Značilno za mit izvora so oblike družbe, v katerih prevladuje
vezanost na prostor.«31 Tillich našteje kar nekaj takih družbenih
oblik, od najbolj elementarne vezanosti na naravo, zemljo in na zaprt
socialni prostor vladajočih do vezanosti na ekskluzivno socialno
zaprto sredino, plemstvo, vojsko, celo na te, ki se zapirajo v svoj
nacionalni prostor. Znotraj takih skupin celotno življenje poteka
kot krožni tok, ki se vedno vrača nazaj k samemu sebi. »Politična
romantika je poskus vrnitve k mitu o izvoru na njegovih lastnih ruševinah.
To je poskus, da se s pozicije avtonomije ponovno pridobijo svete
vezi, da se hkrati s ’sinom’ zopet pojavita oče in mati. Nosilne sile
27 Prav tam, str. 227-228.
28 Prav tam, str. 224.
29 Prav tam, str. 209. (V kurzivo postavil Tillich sam)
30 Prav tam.
31 Prav tam, str. 210.
43
